Cerkveni voditelj se je po pristanku na pariškem letališču napotil v Elizejsko palačo, kjer so bila na programu prva srečanja: najprej se je sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, sledilo je srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora. Po navedbah vatikanskih medijev je Leon XIV. v nagovorih odprl vrsto tem: od človekovih pravic, zaščite človekovega življenja do umetne inteligence, vprašanja laičnosti in miru. Po nagovoru v Unescu je papež v pariški stolnici Naše Gospe molil večernice s škofi, duhovniki, diakoni in drugimi posvečenimi osebami, pozneje pa se je srečal še s tamkajšnjimi mladimi, ki jih je prav tako nagovoril ter z njimi obhajal molitveno bdenje.

Francija kot »neutrudna graditeljica miru in multilateralizma«

Med nagovorom v Elizejski palači je papež izpostavil posebno odgovornost države pri izgradnji miru, dialoga in multilateralizma. Francijo je predstavil kot deželo bogate kulturne, umetnostne in krščanske dediščine, ki je pomembno prispevala k razvoju človekovih pravic, znanosti, kulture in demokratičnega življenja.

Sprejem pri predsedniku Emmanuelu Macronu. FOTO: Vatican Media

V ospredje je postavil dostojanstvo slehernega človeka, človekove pravice in svobodo vesti, ob tem pa opozoril, da mora tehnološki razvoj, posebej umetna inteligenca, ostati podrejen človeku in skupnemu dobremu. Po njegovih besedah mora biti človek sposoben etičnega razločevanja, da tehnologija ne bi postala gospodar njegovega življenja.

Papež Leon XIV.: Pravica do življenja je temelj vseh drugih človekovih pravic.

Papež je posebej izpostavil pravico do življenja kot temelj vseh drugih človekovih pravic ter opozoril na nevarnosti genetskih manipulacij, nadomestnega materinstva, trgovine z organi in načrtovane smrti z medicinsko pomočjo. Ob tem je poudaril pomen skrbi za šibke, bolne in ranljive.

Izmenjava daril. FOTO: Vatican Media

Spregovoril je tudi o laičnosti in dejal, da ta ne pomeni izključevanja vere iz javnega prostora, temveč omogoča sodelovanje države in verskih ustanov v službi skupnega dobrega. Ob tem je posebej izpostavil pomoč kristjanom in drugim ljudem na Bližnjem vzhodu.

Ob obsodbi vojn in oboroževalne tekme je poudaril, da mir ni ravnovesje moči, pač pa se gradi z dialogom in pravičnostjo. Francijo je pozval, naj se ne sprijazni z vojno kot nečem neizogibnim, temveč naj dejavno spodbuja diplomacijo, razoroževanje in mir ter v Evropi ostane »neutrudna graditeljica miru in multilateralizma«.

Med nagovorom na sedežu Unesca. FOTO: Vatican Media

Papež Unescu: osvobaja samo resnica

Na sedežu Unesca je zbrane najprej nagovoril generalni direktor organizacije Khaled El-Enany, papež pa je spregovoril v francoščini in angleščini. Po razlagi prispodobe babilonskega stolpa in binkoštnega trga je dejal: »Kdor dela na področju vzgoje, ve, da nas osvobaja samo resnica«.

V nagovoru je poudaril skupno odgovornost človeštva za gradnjo pravičnega in mirnega sveta. Unesco po njegovih besedah predstavlja prostor dialoga med narodi, kulturami, znanostjo in izobraževanjem, pri čemer je v središču neodtujljivo dostojanstvo vsakega človeka. Izobraževanje naj ne posreduje le znanja, tako Leon XIV., temveč naj človeka usmerja k smislu, resnici in odgovornosti.

V nagovoru Unescu je papež posebej poudaril pomen zaščite otrok in mladih v digitalnem svetu ter pomen medijske pismenosti.

Zbrane je opozoril na nevarnosti vojne, ideologije, propagande, zlorabe znanosti in tehnologije ter na tveganja umetne inteligence, ki ne sme postati orodje prevlade ali razvrednotenja človeka, kar je izpostavil že predstavnikom francoske politike in civilne družbe. Posebej je poudaril pomen zaščite otrok in mladih v digitalnem svetu ter pomen medijske pismenosti.

Podobi babilonskega stolpa in binkoštnega trga po mnenju cerkvenega voditelja ponazarjata dve poti: prisiljeno edinost, ki vodi v razdrobljenost, ter edinost v različnosti, ki temelji na dialogu in miru. Skrb za najbolj uboge, ranljive, migrante, ostarele in stvarstvo je merilo spoštovanja človekovega dostojanstva. Uneco naj, je še poudaril papež, z izobraževanjem, znanostjo in kulturo krepi zaupanje, sodelovanje in upanje v skupno prihodnost.

Srečanje s posvečenimi v stolnici Naše Gospe. FOTO: Vatican Media

Papež posvečenim: obnovljena stolnica naj bo priložnost za novo misijonsko zagnanost Cerkve

Po srečanju na sedežu Unesca se je Leon XIV. v obnovljeni stolnici Naše Gospe udeležil molitve večernic s škofi, duhovniki, diakoni, redovniki in redovnicami ter bogoslovci. V nagovoru se je vsem skupaj zahvalil za njihovo zvestobo Gospodu, znamenito stolnico pa je označil kot znamenje vere, kulture, zgodovine in skupnosti, kjer se srečujeta nebo in zemlja.

Papež je poslanstvo Cerkve v Franciji izročil v roke Mariji, Materi Cerkve. FOTO: Vatican Media

Obnova svetišča je po papeževih besedah postala priložnost za sodelovanje, sprejemanje in novo misijonsko zagnanost Cerkve. Ta naj ne bo zaprta skupnost, temveč odprt dom za vse, posebej za tiste, ki so se od nje oddaljili ali ostajajo na obrobju. V središču njenega življenja ostajata molitev in evharistija, ki človeku prinašata mir in upanje ter občutek odgovornosti za pravičnost in mir.

Molitev v obnovljeni stolnici. FOTO: Vatican Media

Obnovljena stolnica, tako Leon XIV., duhovnike, redovnike in vernike spodbuja k osebni molitvi, ljubezni do bogoslužja in edinosti, pa tudi k služenju. Ob koncu svojega nagovora je cerkveni voditelj poslanstvo Cerkve v Franciji izročil v roke Mariji, Materi Cerkve.

Leon XIV. mladim: Gospod vas kliče po imenu

Zadnje srečanje prvega dneva apostolskega potovanja papeža Leona XIV. v Franciji je bilo namenjeno mladim. Pridružil se jim je na molitvenem bdenju na stadionu Stade de France, ki sprejme 80.000 obiskovalcev in je največji stadion v Franciji. Mladi so Leona XIV. ob prihodu na stadion sprejeli z velikim navdušenjem.

Papež je v prvem delu odgovoril na vprašanji dveh mladih in vse skupaj spodbudil, naj brez strahu sledijo Kristusu. V drugem delu srečanja je sledila molitev pred relikvijama svete tunike in svetega križa, zatem pa še papeževa meditacija.

Prisrčno srečanje ... FOTO: Vatican Media

Vprašanji za papeža sta pripravila Chloe in François, cerkveni voditelj pa jima je namenil nekaj besed o veri, pričevanju, bratstvu in iskanju življenjske poklicanosti. Chloe, mlada študentka farmakologije, dejavna v skupini mladih »Nebeško mesto«, je papeža vprašala, kako naj mladi združijo misijonski zagon z iskrenim bratstvom do ljudi, ki ne delijo njihove vere. Papež je v odgovoru izpostavil Pavlove besede »živeti je zame Kristus« in poudaril, da kristjan svoje vere ne sme skrivati, pač pa jo mora oznanjati - s pogumom, spoštovanjem in občutljivostjo. Evangelij ni sporočilo spora, ampak vabilo k odpuščanju, miru, dialogu in bratski skrbi. Bratstvo z neverujočimi in pripadniki drugih verstev je mogoče prav zato, ker temelji na poslušanju, medsebojnem spoštovanju in zavesti o skupni človeškosti. Ljubezen do človeka, tako Leon XIV., je neločljivo povezana s pričevanjem za Kristusa.

Bog vsakega človeka kliče osebno in ga vabi k življenju, ki je polno ljubezni, zvestobe in služenja.

François, študent agronomije, je papeža vprašal, kako naj mladi prepoznajo, kam jih Bog kliče, saj jih pri odločanju pogosto spremljata tesnoba in negotovost. Leon XIV. je poudaril, da je za služenje drugim potrebna moč, ki jo kristjan črpa iz evharistije. Človeška krhkost ni ovira, temveč lahko postane priložnost za solidarnost in pričevanje. Pri razločevanju življenjske poti so po mnenju cerkvenega voditelja pomembni Božja beseda, molitev, tišina, adoracija, služenje, oznanjevanje in zgledi svetnikov. Bog vsakega človeka kliče osebno in ga vabi k življenju, ki je polno ljubezni, zvestobe in služenja.

Navdušen sprejem za cerkvenega voditelja. FOTO: Vatican Media

Papež je mlade spodbudil, naj se ne bojijo svoje poklicanosti, tudi če jih ta vodi v duhovništvo ali posvečeno življenje. Njegovo sporočilo je povabilo k zaupanju, pogumu in pripravljenosti, da Mu odgovorijo: »Tukaj sem, Gospod!« Skupna misel obeh papeževih odgovorov izpostavlja, da prijateljstvo s Kristusom človeka odpira za druge, ga spodbuja k ljubezni in mu daje moč, da svoje življenje podari služenju Bogu in bližnjemu.