Kot pišejo, so zgolj iz medijev izvedele, da se je v Vatikanu začel postopek proti Marku Rupniku. Čeprav se je njihova odvetnica večkrat obrnila na Dikasterij za nauk vere in pristojnim tudi posredovala njihova pričevanja, od njih nikoli ni dobila nobenega odgovora.

Pismo so podpisale Gloria Branciani, Mirjam Kovač, s. Samuelle, Vida Bernard in Pia (slednja si je iz strahu pred povračilnimi ukrepi izbrala psevdonim), ki so se odločile, da papežu pišejo ob njegovem potovanju v Francijo, kjer bo med drugim obiskal Lurd in se srečal z žrtvami zlorab, »kot smo me«.

Glasna in dolgotrajna tišina kot »nadaljnje nasilje«

Ženske pozdravljajo odločitev lurškega škofa, da pred papeževim obiskom prekrije Rupnikove mozaike na pročelju tamkajšnje bazilike, obenem pa poudarjajo, da same nikoli niso naletele na kakršno koli razumevanje za svojo stisko. To »glasno in dolgotrajno tišino« doživljajo kot nadaljnje nasilje, ki še dodaja težo nasilju, ki so ga že pretrpele.

V pismu spominjajo, kako so bile obtožene oz. obrekovane, da so »vlačuge in lažnivke«, da so sprejele denar za obtožbo Marka Rupnika in da so od te »grozljive zgodbe« imele korist: »Potem ko smo bile zlorabljene in ponižane, zdaj še naprej trpimo nasilje – sredi smrtne tišine in brezbrižnosti tistih, ki so poklicani, da odločajo o naši usodi.«

Potrebujemo resnico in svetost, toda Cerkev ju potrebuje prav toliko kot me.

Prošnja za pravično sojenje

Po njihovem mnenju odnos do njihovih pritožb javnosti posreduje napačno sporočilo: da je nesmiselno prijavljati zlorabe cerkvenim oblastem, saj se tako ali tako nič ne zgodi, nihče ni odgovoren in žrtve nikoli ne doživijo pravice. Kot pišejo, niso pripravljene, da bi nanje pozabili, niso se pripravljene odpovedati pravici, »dokler ne bo priznana resnost dogodka in dokler odgovorni ne bo kaznovan«. Na tej naporni poti do resnice si želijo, da bi jih javnost videla kot vir in ne kot oviro.

Zato se z zaupanjem obračajo na papeža kot vrhovnega pastirja Cerkve, da bi s svojo pristojnostjo poskrbel za žrtve zlorab ter uslišal njihovo prošnjo - prošnjo vsake žrtve zlorabe, ki si prizadeva za priznanje resnice s pravičnim sojenjem.

Svoj zapis sklenejo z mislijo, da potrebujejo resnico in svetost, toda, poudarijo, »Cerkev ju potrebuje prav toliko kot me«.

Leon XIV. v Franciji od 25. do 28. septembra

Papež Leon XIV. bo Francijo obiskal med 25. in 28. septembrom: prvi dan ga pričakujejo v Parizu, drugi dve postaji apostolskega potovanja sta še Lurd in Metz.