Papež je v luči soočanj z izzivi današnjega sveta, »torej našimi izzivi«, dejal, kako včasih želi Jezus tudi nas vprašati, »zakaj jokamo in koga iščemo«. Z izzivi se namreč ne moremo soočiti sami, tako Leon XIV., solze pa so dar življenja, saj »očiščujejo naše oči in osvobajajo naš pogled«.

Tudi Marija Magdalena, ki je jokala ob praznem grobu, ni takoj prepoznala vstalega Jezusa, ampak je mislila, da je vrtnar. To ni bilo povsem zgrešeno: obdelovanje in varovanje vrta je bila namreč prvotna naloga, »ki jo je Jezus do kraja izpolnil«. Tudi mi smo povabljeni, da najdemo to nalogo in jo izpolnimo po svojih močeh.

Papež je tudi danes podelil svoj blagoslov mladoporočencem. FOTO: Vatican Media

Jezusova smrt in vstajenje, temelj duhovnosti celostne ekologije

Pri tem moramo prepoznati kontemplativni pogled, o katerem je pisal papež Frančišek v okoljski okrožnici »Hvaljen, moj Gospod«: če človek ni varuh vrta, postane njegov uničevalec. Vse človeštvo se mora ustaviti »na vrtu«, kamor je bil Križani položen kot seme, »da bi znova vstal in obrodil mnogo sadov«.

Nujno potrebujemo okoljsko spreobrnjenje: tega kristjani ne moremo ločiti od smeri, ki jo od nas zahteva hoja za Jezusom.

Jezusova smrt in vstajenje sta dejansko temelj duhovnosti celostne ekologije, zunaj katere besede vere ostanejo nepovezane z dejanskim življenjem, besede znanosti pa zunaj človekovega srca. Zato potrebujemo okoljsko spreobrnjenje: tega kristjani ne moremo ločiti od smeri, ki jo od nas zahteva hoja za Jezusom.

Blagoslov slike sv. Karla Acutisa. FOTO: Vatican Media

Prehod se začne v srcu

Tudi Marija Magdalena se je na tisto velikonočno jutro obrnila: le s spreobrnjenjem lahko iz te solzne doline preidemo v novi Jeruzalem. Ta prehod se začne v srcu in je duhoven, spreminja zgodovino, nas pa javno zavezuje in spodbuja solidarnost.

Danes lahko srečamo milijone mladih in odraslih ljudi dobre volje, ki so slišali krik revnih in zemlje ter pustili, da se je dotaknil njihovega srca, je spomnil papež. Svoje premišljevanje je sklenil s prošnjo, naj duh tudi nam dá sposobnost, da bomo slišali glas tistih, ki nimajo glasu: »Tako bomo videli, kar oči še niso videle: tisti vrt ali raj, h kateremu se približujemo le tako, da vsak sprejme in izpolni svojo nalogo.«