Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

Leon XIV. v Koloseju nosil križ pred 30.000 verniki

Za vas piše:
Rok Blažič
Objava: 04. 04. 2026 / 08:41
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 04.04.2026 / 09:10
Ustavi predvajanje Nalaganje
Leon XIV. v Koloseju nosil križ pred 30.000 verniki
Papež je na veliki petek vodil molitev križevega pota v Koloseju. FOTO: Vatican Media

Leon XIV. v Koloseju nosil križ pred 30.000 verniki

Papež Leon XIV. je včeraj vodil križev pot v rimskem Koloseju in sam nesel križ do vseh 14 postaj – prvič po Janezu Pavlu II. leta 1994. Frančiškan p. Francesco Patton, nekdanji kustos Svete dežele, ki je sestavil razmišljanja pri postajah, je Jezusovo pot do Golgote povezal z današnjim svetom, ko doživljamo podobne zlorabe oblasti in teptanje človeškega dostojanstva.

Okoli Koloseja se je po poročilih zbralo okoli 30.000 vernikov, ki so s svečami v rokah zbrano sledili razmišljanjem in molitvi. Papež je ob petju Zbora Sikstinske kapele nosil križ med postajami, pri katerih so se evangeljski odlomki iz pasijona prepletali z besedami sv. Frančiška Asiškega, katerega osemstoletnico smrti obhajamo letos. Kakor je prejšnji teden povedal novinarjem, je s tem želel sporočiti, da »Kristus še vedno trpi« in da sam kot duhovni voditelj nosi to trpljenje v svojih molitvah.

V rimskem Koloseju vsako leto poteka tradicionalna molitev križevega pota. FOTO: Vatican Media

Križev pot vsakdanjega življenja

V uvodu v molitev je p. Patton zapisal, da je križev pot postavljen v vsakdanje življenje: tako kot za Jezusa, tudi za nas ne poteka med »pobožnim ljudstvom«, ampak v kaotičnem in nemirnem svetu, med ljudmi, ki verujejo vanj in drugimi, ki ga zasmehujejo in žalijo. Spomnil je na povabilo sv. Frančiška, naj »sledimo Kristusovim stopinjam, ki je svojega izdajalca poimenoval prijatelj in se je prostovoljno predal tistim, ki so ga križali«.

Oblast bo dajala odgovor

Posamezne postaje so se ustavile pri različnih vidikih Jezusovega trpljenja, ki se odraža v današnjem svetu. Pilatova obsodba Jezusa tako na primer razkrinkava človeško domišljavost moči. Vsaka oblast bo morala dati odgovor pred Bogom: »Oblast soditi, pa tudi oblast sprožiti vojno ali jo končati, oblast vzgajati k nasilju ali k miru, oblast podžigati hrepenenje po maščevanju ali po spravi, oblast uporabljati ekonomijo za zatiranje ljudstev ali za osvobajanje iz bede, oblast poteptati človeško dostojanstvo ali varovati ga, oblast spodbujati in braniti življenje ali pa zavračati in zadušiti ga.«

Križev pot je pred Kolosejem spremljajo okoli 30.000 vernikov. FOTO: Vatican Media

Srečanja ob križevem potu

Pomenljiva so bila tudi razmišljanja ob različnih Jezusovih srečanjih na poti do Golgote. Ob srečanju z Marijo je p. Patton spomnil na matere, katerih otroci so danes zaprti, mučeni, obsojeni in ubiti, ali ki bedijo ob umirajočem otroku. Ob Simonu iz Cirene se je besedilo ustavilo pri neštetih prostovoljcih, ki tvegajo življenje za pomoč drugim: mnogi od njih morda sploh ne poznajo Jezusa, a mu, čeprav nezavedno, pomagajo nositi križ.

Ob srečanju z jeruzalemskimi ženami je p. Patton razmišljal o vlogi žensk: »Kjer je trpljenje ali potreba, tam so žene: v bolnišnicah in v domovih za ostarele, v terapevtskih skupnostih in sprejemnih centrih, v družinskih zavetiščih za najbolj krhke mladoletnike, v najbolj izgubljenih misijonskih zakotjih, kjer ustanavljajo šole in zdravstvene domove, na vojnih področjih, da pomagajo ranjencem in tolažijo preživele.«

Leon XIV. je prvič vodil križev pot v Koloseju. FOTO: Vatican Media

Dostojanstvo v življenju in pravica do pokopa

10. postaja (Jezusa slečejo) je bila izhodišče za razmislek o človekovemu dostojanstvu, ki ga v današnjem času teptajo avtoritarni režimi in represivni državni organi, mučitelji in zločinci, pa tudi sodobna industrija zabave, ki prodaja goloto, mediji in včasih tudi vsi mi z »radovednostjo, ki ne spoštuje ne sramežljivosti ne intimnosti ne zadržanosti drugih.«

Pri Jezusovem pokopu se je p. Patton ustavil pri dejanju človekoljubja, ki ga predstavlja dostojni in častni pokop: »Nikoli ne bi smelo biti nevrnjenih in nepokopanih trupel. Nikoli ne bi matere in sorodniki in prijatelji obsojenih smeli biti prisiljeni v poniževanje pred oblastmi, da bi dosegli vrnitev izmaličenih posmrtnih ostankov svojih bližnjih. Tudi telo umrlega ohranja človekovo dostojanstvo in ne sme biti oskrunjeno, prikrito, uničeno, nevrnjeno ali ostati brez rednega pokopa. Ne le truplo poštenjaka, ampak celo truplo zločinca si zasluži spoštovanje.«

Papež je na koncu podelil svoj blagoslov. FOTO: Vatican Media

Molitev sv. Frančiška

Papež je križev pot zaključil z molitvijo sv. Frančiška Asiškega iz pisma njegovemu redu, ki nas vabi k poglabljanju v odnos ljubezni v Sveti Trojici:

Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog, daj nam ubogim, da bomo zaradi tebe delali, kar vemo, da hočeš, in vedno hoteli, kar je tebi všeč; da bomo notranje očiščeni, notranje razsvetljeni in vžgani z ognjem Svetega Duha mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, in bomo le po tvoji milosti mogli priti k tebi, Najvišji; ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden živiš in kraljuješ v slavi, vsemogočni Bog, na vse veke vekov. Amen.

Nalaganje
Nazaj na vrh