Zapri
Iskanje

Lepa rožnovenska nedelja na Brezjah

Za vas piše:
Jožef Pavlič
Objava: 02. 10. 2022 / 18:33
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 02.10.2022 / 19:23
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Lepa rožnovenska nedelja na Brezjah

Lepa rožnovenska nedelja na Brezjah
Somaševanje je vodil provincialni minister p. Marjan Čuden. FOTO: Janez Kotar
Lepo in toplo zgodnjejesensko vreme je k Mariji Pomagaj na Brezjah privabilo veliko število romarjev in Marijinih častilcev. Še posebej tisti, ki jim je pri srcu molitev rožnega venca, ga redno molijo ne le v oktobru, mesecu rožnega venca, marveč vse leto.

Na Brezjah so se, kot vsako leto, tudi letos spomnili, da je bila njihova romarska cerkev posvečena prav na rožnovensko nedeljo leta 1900, na isto nedeljo je bila leta 1988 razglašena za baziliko.

Romarska cerkev na Brezjah je bila posvečena prav na rožnovensko nedeljo leta 1900, na isto nedeljo je bila leta 1988 razglašena za baziliko.

Zaradi teh dveh jubilejev in pa praznovanja godu sv. Frančiška Asiškega 4. oktobra – poleg rožnovenske še Frančiškove nedelje – je slovesno somaševanje na trgu pred baziliko v nedeljo, 2. oktobra, dopoldne vodil provincial Slovenske frančiškanske province svetega Križa p. Marjan Čuden, pri oltarju se mu je pridružil rektor bazilike dr. p. Robert Bahčič.

K brezjanski Mariji Pomagaj je na rožnovensko nedeljo romalo veliko vernih Slovencev. FOTO: Janez Kotar

P. Čuden je v govoru med mašo poudaril: »Ko pridemo na Brezje, vemo, da nas ne sprejema samo hladna tradicija, ampak toplo Marijino srce. Češčenje Marije ni brez pomena. Danes, ko obhajamo rožnovensko nedeljo, se posebej vprašamo, kakšen pomen ima molitev rožnega venca za nas? Ta molitev nas vzgaja. Še posebej najbolj razširjena molitev Zdrava, Marija. Vedno znova moramo oživljati spomin na to molitev.«

Med govorom je p. Čuden razložil vsebino te molitve, vsak njen posamični del.

Ko molimo Zdravo Marijo, smo povabljeni, da premišljujemo Božjo nežnost, kaj dobrega, zares milega, nam je storil Bog.

Dejal je: »Ko molimo Zdravo Marijo, smo povabljeni, da premišljujemo Božjo nežnost, kaj dobrega, zares milega, nam je storil Bog. V Mariji pozdravljamo milino življenja. Bogu se zahvaljujemo, da imamo tako dobro mater. /…/Ne smemo spregledati, kje jo lahko posnemamo. Da tudi mi sami postanemo evangelij, kot ga je ona poslušala. Postala je skrinja zaveze. Tudi mi postanimo skrinje, ki nosijo Boga. Po Mariji je Bog prišel k nam. Vprašajmo se, ali tudi po tem lahko Marijo posnemamo, da preko nas pride Bog do drugih. Bodimo tisti, ki bomo ljubili druge.«

Relikviarij sv. Frančiška Asiškega - vrhunsko umetniško delo zlatarja in srebrokovača Christopha Steidla Porente. FOTO: Janez Kotar

Sv. Frančišek Asiški je Marijo občudoval 

P. Čuden je potem spomnil na odnos sv. Frančiška Asiškega do Marije: »Sveti Frančišek Asiški je Marijo občudoval, jo posnemal in občudoval, je želel biti kot ona. Bog je izbral majhnost, da bi se nas dotaknil in pripeljal do resničnih stvari, ki štejejo. Tudi Marija ni nikoli postala vzvišena; tudi ko je postala Božja Mati. Sprejmimo majhnost na način Jezusa, Marije in svetega Frančiška Asiškega. Prosimo Gospoda, da bomo majhnost vzljubili, da ostane srčika naše vere. Marija, Kraljica rožnega venca, sveti Frančišek, zgled majhnosti, prosi za nas,« je zaključil duhovno močno in spodbudno pridigo p. Čuden.

Slovesnost blagoslovitve relikviarija in njegovo predstavitev je vodil časnikar pri Radiu Ognjišče Alen Salihović. FOTO: Janez Kotar

Blagoslovitev relikviarija sv. Frančiška Asiškega

Po maši sta družno p. Marjan Čuden in dr. p. Robert Bahčič blagoslovila relikviarij svetega Frančiška Asiškega, vrhunsko umetniško delo zlatarja in srebrokovača Christopha Steidla Porente, izdelovalca unikatnih izdelkov, med njimi tudi cerkvenih. Za relikviarij so po dveh letih priprav našli prostor v kapeli sv. Antona Padovanskega v baziliki Marije Pomagaj. Načrt za postavitev je naredil arhitekt Matija Suhadolc. Relikviarij je na zares odličnem mestu, saj so v tej kapeli tudi relikvije papeža sv. Janeza Pavla II. 

Provincialni minister p. Marjan Čuden blagoslavlja relikviarij. FOTO: Janez Kotar

Relikviarij je predstavil in slovesnost blagoslovitve povezoval ugledni časnikar pri Radiu Ognjišče Alen Salihović, pel je Marjan Bunič.

Slovesnost blagoslovitve relikviarija je s prelepo pesmijo in igranjem na kitaro obogatil Marjan Bunič. FOTO: Janez Kotar

Monografija Hvaljen, moj Gospod

Ob tem dogodku je izšla tudi monografija z naslovom Hvaljen, moj Gospod, ki sta jo pripravila in uredila dr. p. Robert Bahčič in Ignac Navernik. Slednji je v njej objavil tudi pogovor z izdelovalcem relikviarija Christophom Steidlom Porento. P. Bahčič je »naslikal« Prizore iz življenja sv. Frančiška Asiškega (1181–1226), prof. dr. Anton Štrukelj pa napisal prispevka: Relikvije in relikviarij in Kristusov križ kot drevo življenja. Umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj pa je dodal prispevek Relikvije – pričevalci in spremljevalci naše vere. 

Zahvala arhitektu Matiju Suhadolcu, ki je pripravil prostor za relikviarij v kapeli sv. Antona Padovanskega. FOTO: Janez Kotar

Na Brezje so na rožnovensko nedeljo romali tudi slovenski malteški vitezi in člani Malteške pomoči Slovenije, ki pri mašah skrbijo za romarje.

P. Marjan Čuden in dr. p. Robert Bahčič ob relikviariju sv. Frančiška Asiškega v kapeli sv. Antona Padovanskega. FOTO: Janez Kotar

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close