Pri Benčinovih v Ložah pri Vipavi so včasih na sveti večer otroci postavljali jaslice, še prej pa nabrali mah, šli po drevesce v gozd, zato je bil sveti večer vedno zanimiv. Zdaj na svojem vrtu postavlja lesene jaslice v naravni velikosti Dušan Benčina, ki svojo zamisel zaupa Otonu Naglostu, prijatelju iz Vipave, ta jaslice nariše in izreže. Letos so dodali kot znamenje hvaležnosti za dobro letino vinogradnika in vinogradnico (Dušan Benčina je tudi uspešen vinar), bandimačka, kot rečejo v Ložah, lani obiralca oljk, predlani perico, vidimo tudi čebelarja. Jaslice pri Benčinovih postavijo že nekaj dni pred božičem, za Gospodovo razglašenje pa jih pospravijo, da jih ne bi burja polomila.


Dušan Benčina med svojimi jaslicami.

»Oče mi je umrl pri desetih letih, zato smo bili trije otroci sami z mamo. Na praznik se ni delalo, šli smo k maši, bilo je praznično, pa nič posebnega, kot danes, ko je to družinski dan,« se spominja, kako so praznovali božič Dušan Benčina, ki je svoje prve na vrtu v naravni velikosti pred hišo postavlja že deset let. »Vsako leto naredimo nekaj novega. Upodobljeni so prijazni ljudje s kmečkega podeželja. Sredi tega kar delamo in živimo, se rodi Jezus, ne samo v Betlehemu.«



Novica o Benčinovih jaslicah se je razširila daleč naokoli in mnogi si jih v božičnem času radi ogledajo, Dušan Benčina pa v tem času rad povabi tudi kakšno skupino, da zapojejo božične pesmi. Vsako leto jih obišče tudi upokojeni škof Metod Pirih.

Foto: Tatjana Splihcal