Leto 2018 je leto okroglih obletnic. V njem se bomo spominjali različnih dogodkov in pomembnih osebnosti. O njih boste lahko brali tudi v zgodovinski reviji SLO – časi, kraji, ljudje. Prva letošnja številka je že izšla.

Dne 23. maja bo poteklo 400 let od praške defenestracije, s katero se je začela tridesetletna vojna (1618–1648). Ta se sicer našega prostora ni dotaknila neposredno; v njej so bile dežele, poseljene s Slovenci, udeležene posredno kot del habsburških dednih dežel, najbolj pa s plačevanjem davkov, ki so omogočali angažma Dunaja na bojiščih po vsej Evropi. Učinki vojne so se pokazali pozneje, ko so se dedne dežele začele vedno bolj povezovati med seboj. Na našem prostoru se je bila drugačna vojna. To je bil čas zmage protireformacije, izgona protestantskega plemstva in uvajanja absolutizma, ki je pripeljal do konca stanovsko-dinastičnega dualizma.

Petega maja bo preteklo 200 let od rojstva nemškega filozofa, ekonomista in političnega teoretika Karla Marxa. Po njem se imenuje filozofska smer marksizem, nad katero so se navdušili številni politiki v 19. in zlasti 20. stoletju, usodne posledice pa so čutili zlasti prebivalci Vzhodne Evrope.

Stoletnice

Potem so tu še stoletnice. Osmega januarja 1918 je predsednik ZDA Woodrow Wilson objavil znamenitih 14 točk, v katerih je, med drugim, obljubljal avtonomijo narodom Avstro-Ogrske po koncu 1. svetovne vojne in ustanovitev Društva narodov. Dne 29. oktobra bo minilo 100 let, odkar so v Ljubljani potekale množične manifestacije, na katerih je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu.

Tretjega novembra 1918 je Kraljevina Italija zasedla Trst, največje slovensko mesto v avstro-ogrski monarhiji. Enajstega novembra je začelo veljati premirje med vojskujočimi se silami 1. svetovne vojne, ki je močno spremenila podobo Evrope. S prestola je pregnala več vladarskih dinastij, predvsem Romanove v Rusiji, Habsburžane v Avstro-Ogrski in Hohenzollerne v Nemčiji. Propadle so tri velike monarhije (Rusko carstvo, Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo), na njihovem pogorišču pa so se oblikovale nove države (Država SHS, pozneje Kraljevina SHS, Češkoslovaška, Madžarska, Republika Avstrija, Poljska itn.). Posledice vojne in pozneje pandemije španske gripe je občutilo več milijonov ljudi po vsem svetu. Številni so izgubili življenja, drugi so bili ranjeni, pregnani z domov ali pa jih je nesmisel vojne zaznamoval na kakšen drug način. Vojno dogajanje in njegove posledice so lepo vidni tudi v Vodniku po arhivskem gradivu 1. svetovne vojne, ki so ga izdali slovenski javni in cerkveni arhivi.

Dne 23. novembra je general Rudolf Maister razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. S tem je ključno prispeval k temu, da je južna Štajerska po mirovnih pogajanjih po koncu 1. svetovne vojne postala del nove južnoslovanske države. Prvega decembra se je Država SHS združila s Kraljevino Srbijo v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karađorđevićev, leta 1929 pa se je država preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Enajstega decembra se bomo spomnili tudi stoletnice smrti pisatelja in dramatika Ivana Cankarja, rojenega na Vrhniki leta 1876. Razlogov za spominjanje je torej več kot dovolj.

Upajmo le, da se bomo iz zgodovine že enkrat kaj naučili. Prav gotovo se lahko veliko naučite iz revije SLO – časi, kraji, ljudje.

Dr. Jure Volčjak, K. C.