27. aprila sta bila v Vatikanu za svetnika razglašena papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II. »Dan štirih papežev«, kot so slovesnost kanonizacije poimenovala italijanska javna občila, je bil dogodek leta za Vatikan, Rim in vso katoliško Cerkev. Janez XXIII. je sklical drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor in Cerkev v moči delovanja Svetega Duha odprl svetu, Janez Pavel II. pa je uresničil naloge omenjenega koncila.

200 let brezjanske Marije

Na praznik Marije Pomagaj, 23. maja, je bilo na Brezjah ob 200. obletnici milostne podobe slovesno romanje. Podobo Marije Pomagaj je pred dvema stoletjema naslikal kranjski slikar Leopold Layer. Pod brezjansko Marijino podobo so se v 200 letih zatekali in se še vedno zatekajo številni verni v vojnah in duhovnih ter telesnih stiskah preizkušeni Marijini otroci, kot dokazujejo zapisane prošnje in zahvale romarjev.

Spomenik kardinalu Ambrožiču

8. julija je na Dobrovi pri Ljubljani kardinal dr. Alojzij Ambrožič dobil spomenik. Po vojni je bil politični begunec, leta 1948 se je vsa družina izselila v Kanado. Leta 1976 ga je papež imenoval za pomožnega škofa v Torontu, leta 1986 je postal nadškof pomočnik kardinalu Carterju in štiri leta pozneje nadškof in metropolit. Leta 1998 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za kardinala. Umrl je leta 2011.

Čarodej besede, vitez misli



21. julija je pisatelj, akademik, profesor dr. Alojz Rebula praznoval 90 let življenja. Od leta 1998 »katoliški mislec 20. stoletja«, kot ga imenujejo mnogi, piše rubriko Credo v Družini. Iz tedna v teden občudujemo svežino njegovega duha in se čudimo prodornosti misli, v Rebuli se dobesedno uresničujejo pesnikove besede: »Ne, kar mora, kar more, to mož storiti je dolžan!«

Šola in vrtec v Šentvidu



1. septembra so bili v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano blagoslovljeni novi prostori osnovne šole Alojzija Šuštarja in vrtca Dobrega pastirja. Poleg škofijske klasične gimnazije (1993) je vrtec že šesta enota v Škofovih zavodih: segajo od vrtca do konca srednje šole. V njih za 1.400 gojencev skrbi okoli 200 zaposlenih. S to vzgojno-izobraževalno vertikalo nadgrajujejo vizijo, ki jo je za to ustanovo na začetku 20. stoletja začrtal njen ustanovitelj škof Anton Bonaventura Jeglič.

Romanje v Ludbregu



6. septembra je bilo v Ludbregu pri Varaždinu na Hrvaškem peto slovensko-hrvaško romanje, ki se ga je udeležilo okoli 20.000 romarjev. Romanje je bilo v znamenju povezovanja romarjev iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske in drugih krajev v medsebojnem spoštovanju in zaupanju.

Papež v Redipulji



13. septembra je papež Frančišek obiskal največje italijansko pokopališče umrlih vojakov v prvi svetovni vojni v Redipulji blizu meje s Slovenijo. Najprej je molil na pokopališču 14.550 avstro-ogrskih vojakov v bližini, potem pa je daroval mašo v Redipulji, kjer je v kostnici pokopanih okrog 100.000 vojakov, vendar jih je identificiranih le 40.000.

90 let Vladimirja Kosa



21. septembra je Vladimir Kos, veliki Slovenec, ki mu je materni jezik največja posvetna vrednota, praznoval 90 let življenja. Misijonar, filozof in pesnik ter lanski Prešernov nagrajenec je prišel na praznovanje iz Japonske. V svojih pesmih živi iz slovenstva in z mnogimi nitmi povezuje japonsko in slovensko kulturo.

Nov ljubljanski nadškof



23. novembra je bil v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani posvečen in umeščen za 36. nadškofa metropolita nekdanji frančiškanski provincial p. Stanislav Zore. V letu, ko je slovenska frančiškanska provinca sv. Križa obhajala 500-letnico svojega obstoja, je nadškofija, ki je le 52 let starejša, dobila nadškofa iz vrst reda manjših bratov.

Sinoda o zakonu in družini



5. oktobra je bila v baziliki sv. Petra v Rimu izredna škofovska sinoda z vodilno mislijo Pastoralni izzivi družine v okviru evangelizacije. Tokrat je bila v ospredju predvsem »skrb za družino« in »sodelovanje pri božjem načrtu ljubezni do njegovega ljudstva«. Družina je že »od začetka bistveni sestavni del tega načrta ljubezni«.

Papež Frančišek obiskal Turčijo



Od 28. do 30. novembra je papež Frančišek obiskal Turčijo. Po prihodu v turško prestolnico je najprej obiskal grob očeta sodobne Turčije Mustafa Kemala – Atatürka. Srečal se je s carigrajskim patriarhom Bartolomejem I. V govoru pred prvim možem Turčije in vlado te države je pozval k spoštovanju vere in svobode mnenja: da morajo imeti muslimani in kristjani enake pravice.

70 let duhovništva škofa Smeja

7. decembra so se v Mariboru slovesno zahvalili za sedemdeset let duhovništva upokojenega škofa in uglednega moža dr. Jožefa Smeja. Takšnega bogoslužja – da je eden od njenih škofov praznoval tako visok jubilej mašništva – častitljiva mariborska stolnica in tudi lavantinsko-mariborska škofija, zdaj nadškofija, v svoji osemstoletni duhovni zgodovini najbrž še ni doživela.

Pregled dogodkov v letu 2014 v Cerkvi doma in po svetu je objavljen tudi v prvi številki Družine v letu 2015.