Letošnji prejemnik Nansenove nagrade za izjemne dosežke v korist beguncev, ki jo podeljuje Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, je projekt humanitarnih koridorjev, s pomočjo katerih je bilo na tisoče beguncem omogočena varna in zakonita pot do zaščite. Humanitarni koridorji so projekt skupine verskih človekoljubnih organizacij.

Nagrada, ustanovljena leta 1954, je dobila ime po prvem visokem komisarju za begunce in norveškemu polarnemu raziskovalcu Fridtjofu Nansenu (1861-1930), podeljujejo pa jo v višini 100.000 dolarjev (okoli 75.000 evrov). Vsako leto jo podeljujejo posamezniku ali organizaciji za izjemne dosežke v korist beguncev, razseljenih in ljudi brez državljanstva.

Zahvaljujoč projektu humanitarnih koridorjev, ki ga je papež Frančišek že večkrat izrecno podprl, je v Italiji po varni in zakoniti poti zatočišče in možnosti za izgradnjo boljše prihodnosti našlo že več tisoč beguncev. Samofinanciran projekt je nastal na pobudo Skupnosti sv. Egidija v sodelovanju z Zvezo evangeličanskih Cerkva ter valdenško in metodistično Cerkvijo, pa tudi z italijansko Karitas in tamkajšnjo vlado.

Od februarja 2016 je več kot 2.000 beguncev in ranljivih skupin ljudi prejelo humanitarno vizo in prispelo v Italijo preko humanitarnih koridorjev. Ko pridejo v Italijo, jih nastanijo v hišah, nudijo jim učenje italijanščine, pomagajo pri iskanju zaposlitve, otroke pa vpišejo v šolo.

»Nekaj resničnega in konkretnega za begunce«

Območna predstavnica UNHCR za stike z javnostjo, Carlotta Sami, je v pogovoru za spletni portal Vatican News povedala, da ta nagrada izpostavlja vrednost rodovitnega projekta, ki obema stranema prinaša koristi.

Samijeva je pojasnila, da humanitarni koridorji delujejo že nekaj let, »ta nagrada pa jim bo prinesla primerno prepoznavnost in priznanje«, ki si ju zaslužijo. Pobudniki projekta so združili svoje moči ter udejanjili zamisli in želje, njihova gesta iz ljubezni do bližnjega pa je prinesla »nekaj resničnega in konkretnega za begunce«.

Ustavimo umiranje ljudi na poti skozi Sredozemlje

Samijeva se spominja, kako se je zamisel o humanitarnih koridorjih rodila po grozljivih brodolomih leta 2013, ki so zahtevali na stotine smrtnih žrtev, »pokopanih« v Sredozemskem morju. »Omenjene organizacije so se odločile za konkretno ukrepanje, da bi se uprli tej strašljivi tragediji. In deluje,« je dejala predstavnica UNHCR.

Kot ugotavlja, je projekt žal učinkovit le za nekak tisoč ljudi, »zaradi česar je prepoznavnost tako pomembna: treba je pokazati, da humanitarni koridorji delujejo in da koristijo vsem stranem, tako gostiteljem kot beguncem«. Po njenem mnenju je treba projekt še okrepiti, pobudniki bi morali prejeti podporo vlad, kajti doslej so jih podpirali le posamezniki, nevladne organizacije in združenja.

Poleg tega večina beguncev projekta ne pozna in še naprej tvegajo svoja življenja na izredno nevarnih poteh proti Evropi. »To moramo ustaviti,« je zatrdila Samijeva.

Papeževa podpora ključnega pomena

Po njenih besedah je ključnega pomena pri projektu tudi papeževa podpora: »Papež Frančišek popolnoma in globoko razume, kako veliko je tveganje in kako velik je šok, ki ju doživljajo begunci.« Večina jih namreč prihaja iz zelo revnih držav, zato si zaslužijo možnost in priložnost, da znova začnejo graditi svoje življenje: »Prvi bodo, ki bodo pripravljeni nekaj prispevati skupnostim, ki jih bodo sprejele.«

Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media