Maronitski kardinal-patriarh Bechara Boutros Rai je poudaril tesno povezanost med Egiptom in Libanonom v prizadevanjih za ureditev oz. utrditev arabske civilne neverske države. Kardinal Rai se je pred dnevi v Kairu udeležil konference z naslovom »Svoboda in državljanstvo, različnost in vključevanje«. Na srečanju z 260 krščanskimi in muslimanskimi udeleženci so »v tako širokem kontekstu kot še nikoli doslej v arabskem svetu« razpravljali o ureditvi civilne države, ki bi vsem svojim državljanom – ne glede na versko ali narodnostno pripadnost – zagotavljala enake pravice, je kardinal povedal v povzetku dogajanja, kot je poročala ustanova Pro Oriente.



Patriarh je poudaril, da so na kongresu »našli skupni jezik«, »jezik enega sveta, ki potrebuje zrak, da lahko diha, svobodo, različnost in medsebojno dopolnjevanje«. Zanj je posebej pomembno, da bi iz slovarja črtali besedo »manjšina« in jo nadomestili z »državljanstvom«.

O teh vprašanjih je razpravljal tudi na srečanju z egiptovskim predsednikom Abdel-Fattah al-Sisijem in s koptskim pravoslavnim papežem Tavadrosom II., je poročal kardinal. Nujno potreba opustitev razmišljanja o večinah in manjšinah je cena za »rešitev arabskega sveta in arabske kulture, ki so jo skupaj zgradili muslimani in kristjani«. Po patriarhovem mnenju se egiptovski predsednik al-Sisi tega dejstva zelo zaveda.

Zasedanje, ki ga je pripravila kairska univerza Al-Azhar, je izrednega pomena za islamsko-krščanske, pa tudi za notranje islamske odnose, je poudaril maronitski patriarh. Kot je dejal, se je v Kairu počutil kot doma. Zanimanje za libanonski model je bilo povsod zelo veliko. »To je za nas Libanonce vzrok za veselje in ponos.«

V pogovoru za Radio Vatikan je predstavnik maronitskega patriarhata pri Svetem sedežu, msgr. Francois Eid, v luči kairskega zasedanja pozdravil dejstvo, da bi si Sirija pri obnovi države lahko za zgled vzela Libanon in njegovo ustavo. Libanonski model »narodnega pakta« konkretno pomeni, da mora biti vsaka verska skupnost in narodnostna skupina zastopana v parlamentu. »Velja sicer demokratično načelo, da vlada politična večina, vendar opozicije ne preganjajo«, je pojasnil predstavnik patriarhata.

Libanonci se ne glede na versko pripadnost čutijo medsebojno povezani: »Naša ustava vsem 18 priznanim verskim skupnostim zagotavlja njihov status. V pretežno islamskih državah na tem območju kristjani takšne pravice ne uživajo«, je bil kritičen msgr. Eid.

Vir: Kathpress
Foto: splet