Liechtensteinski parlament oz. Landtag, ki šteje 25 poslancev, je 2. septembra z večino enega glasu (13 proti 12) sprejel odločitev o uzakonitvi splava. Reformo dosedanje zakonodaje je podprl po državljanski pobudi, ki jo je podpisala približno četrtina volilnih upravičencev. Pobuda bi dopustila opravljanje splava do 12. tedna nosečnosti, odpravila prepoved zagotavljanja informacij o splavu ter omogočila financiranje splava v okviru zdravstvenega zavarovanja.

V Liechtensteinu pa ima vladajoči monarh, v tem primeru dedni knez Alois, uradno vlogo pri sprejemanju zakonodaje. Da se zakon uveljavi, mora po parlamentarni pridobiti še knežjo potrditev. Tamkajšnja ustava določa, da zakon ne stopi v veljavo, če ga vladajoči knez v šestih mesecih ne potrdi.

Dedni knez bi »podprl odpravo prepovedi oglaševanja in podpira prizadevanja za izboljšanje informiranja, svetovanja ter podpore ženskam pred nosečnostjo, med njo in po njej«.

Dedni knez je dejaven katoličan

Kot je na svoji spletni strani thebridgehead.ca poročal avtor Jonathon Van Maren, je knežja hiša 20. oktobra letos objavila sporočilo za javnost, v katerem je potrdila uporabo veta. Dedni knez Alois je v zadnjih mesecih veliko pozornosti namenil ljudski pobudi za uvedbo časovno omejene uzakonitve splava in širšim vprašanjem v zvezi s splavom, so zapisali, in o tem vprašanju opravil tudi številne razprave: »Po skrbnem premisleku ostaja prepričan, da predlagana reforma ni združljiva z zagotavljanjem ustreznega varstva nerojenega življenja kot temeljne pravne vrednote. Dedni knez zato ne bo podal svoje potrditve zakonu, ki ga je 2. septembra 2026 sprejel parlament in ki v Liechtensteinu uvaja ureditev splava z določenimi časovnimi omejitvami.«

Dedni knez, ki je dejaven katoličan, je dodal, da bi »podprl odpravo prepovedi oglaševanja in podpira prizadevanja za izboljšanje informiranja, svetovanja ter podpore ženskam pred nosečnostjo, med njo in po njej«. To pomeni, da bi se ženske lahko pri zdravstvenih delavcih pozanimale o možnostih prekinitve nosečnosti v tujini in o podpori po posegu.

Referendum, s katerim so leta 2013 želeli omejiti knežjo pravico do veta, ni uspel.

»Moja dolžnost je, da varujem najbolj ranljive prebivalce svoje države«

Knez Alois je imel namen knežjo pravico do veta nazadnje uporabiti leta 2011, pred prejšnjo pobudo glede zakonodaje o splavu, vendar je bil izid referenduma v prid nerojenemu življenju. Aktivisti so za neuspeh okrivili napoved kneza Aloisa, da bo uveljavil veto, in so leta 2013 sprožili nov referendum, s katerim so želeli omejiti knežjo pravico do veta. Tudi pri tem so bili neuspešni. V skladu s svojimi načeli za zaščito življenja in svojo knežjo dolžnostjo, da varuje najbolj ranljive prebivalce svoje majhne celinske države, je knez Alois tokrat prvič dejansko uporabil veto.

Po navedbah medijev se je le nekaj ur pred izrekom veta na zakon o splavu sestal z zagovorniki pravice do splava. »Novica je povsem pretresla aktiviste v kneževini, kjer velja ena najstrožjih zakonodaj o splavu v Evropi,« je poročal britanski The Guardian. Ti so pozneje izjavili, da jih odločitev dednega kneza »ni presenetila«, so pa razočarani, in so napovedali, da se bodo splavi kljub temu opravljali.

V Liechtensteinu je splav dovoljen, kadar je ogroženo življenje nosečnice ali če je nosečnost posledica posilstva.

Splav dovoljen v omejenih okoliščinah

Knezu Aloisu očitajo, da »edina oseba v Liechtensteinu, ki odloča o splavu«, ta pa se s tem ne strinja. »Prepričan sem, da mnogi želijo ženskam v težkih življenjskih okoliščinah zagotoviti kar najboljšo podporo, obenem pa zaščititi nerojeno življenje,« je monarh zapisal v sporočilu za javnost.

V Liechtensteinu je splav dovoljen v omejenih okoliščinah: kadar je ogroženo življenje nosečnice ali če je nosečnost posledica posilstva. Od leta 2015 lahko ženske zakonito odpotujejo v tujino in prekinejo nosečnost zunaj meja kneževine.