Govornik je bil predsednik društva Združeni ob Lipi sprave dr. Janez Juhant. Foto: Ivo Žajdela

Predsednik društva Združeni ob Lipi sprave dr. Janez Juhant je spomnil, da ljudje svojo človeškost gradimo na izmenjavi, sožitju, delitvi duhovnih in tvarnih dobrin s soljudmi. Ustvarjamo svet govorice, pravil, navad in vrednot, ki dajejo okvir našemu življenju. Če je to povezano v Bogom, kot pravi papež Leon v okrožnici »Od Boga čudovito ustvarjeno človeštvo«, nastane človeško ustvarjalno mesto, sicer smo v prisilnem, nasilnem in nenaravnem Babilonskem stolpu, ki mora propasti.

Lipa sprave je v 36-ih letih zrasla v veliko drevo s tremi vejevji. Foto: Ivo Žajdela

Demokracija je okužena s primesmi vzorcev prisilnega stolpa polpreteklosti

Več kot 45 let smo Slovenci živeli v takem stolpu zatiranja in laži, je poudaril govornik. Posledice ostajajo, novi okviri demokracije: osamosvojitev Slovenije, pravna država, človekove pravice za vse ljudi, so zato okuženi in obremenjeni s primesmi vzorcev prisilnega stolpa polpreteklosti. Pomlad 1990 je sicer navdihnila spremembo in dala pogoje za graditev mesta, »kjer sobivata Bog človeštvo«. A za tako mesto mora človeštvo sodelovati z Bogom.

Foto: Ivo Žajdela

Slovenija v prisilnem Babilonskem stolpu

»Zaznamovani smo s polpreteklimi bremeni in jih le počasi odlagamo. Praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi je bil leta 1945 na četrtek 31. maja. Procesije so se odvijale v vzdušju pritiskov na Cerkev z zadušenim širjenjem strahotnih novic o ubijanju ljudi. Begunci so se za praznik zgrnili v vetrinjsko cerkev. Tri dni pred tem so začeli Angleži vračati domobrance, revolucionarji začeli podirati Božje temelje; graditi babilonski stolp nasilja, začel se je mrtvaški ples,« je spomnil Juhant.

Foto: Ivo Žajdela

Ob spustu sto metrov v globino je pristala med človeškimi lobanjami

Omenil je pomenljivo zgodbo Vide Cvelbar, stare devet let, ko so mimo njene hiše na Pluski pri Trebnjem vozili tovornjaki ljudi v smrt (iz Šentvida v Kočevski rog z novomeške strani). Domačini na tovornjaku so jo spoznali in zaklicali njeno ime, ona pa je bila uročena od stražarjev tovornjaka z naperjenima brzostrelkama direktno vanjo.

Omenil je še eno dekle. Leta 1977 se je 17-letno dekle z jamarskimi prijatelji spustilo v jamo (Zalesnika pri Trnovem) in ob spustu sto metrov v globino je pristala med človeškimi lobanjami ter okamenelo zakričalo, naj jo potegnejo ven. Za vse življenje jo je pretresljivo doživetje zaznamovalo, režim pa nadzoroval, še danes živi v strahu in se boji maščevanja. A je vseeno napisala: povejte mojo zgodbo mladim. »Obe dekleti sta z vero premagovali zapostavljanje, prenašali križ odrinjenosti in zatiranja, enako kot pomorjeni mučeniki, njihovi svojci in vsi preostali,« je dejal Juhant.

Ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar je opravil molitev za rajne. Foto: Ivo Žajdela

Težka je pot v človeško mesto celo z Bogom, kaj šele brez njega

»Žalostni smo, da se danes po 81 letih povojnih pomorov govori o političnem soliranju in nujnosti soglasja za pokop mrtvih na Žalah. Ne verjamem, da bi sploh kdo mogel misliti, da žrtve Auschwitza ali Srebrenice niso enake nesrečnikom Macesnove gorice in drugih med- in povojnih morišč po Sloveniji. Zakaj se kamnita srca ne morejo dotakniti ran svojcev pomorjenih in drugih skoraj stoletje izrinjenih iz slovenskega občestva? Z zavajanjem, predsodki in lažmi je treba končati! Prepričani smo torej, da nova oblast, ustoličena ravno na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, opravlja svojo državotvorno dolžnost,« je poudaril govornik.

Več pesmi sta zapela sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Primož Krt. Foto: Ivo Žajdela

Etično in pravno vprašanje zadeva žive in mrtve

Dejal je, da je sprejeti Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev znak novega življenja in zagotovilo, da Slovenci zaživimo v mestu sobivanja vseh in bo Bog blagoslavljal ta prizadevanja. »Vsi, mrtvi in živi smo ljudje. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek pravi: 'Gre za pravico do resnice, do vedeti za usodo bližnjega, do groba, do žalovanja in do dostojnega ravnanja s posmrtnimi ostanki.' Etično in pravno vprašanje zadeva žive in mrtve. Razumljivo, da ima predsednik vlade Janez Janša za izjemen dosežek, da je novi parlament sprejel novelo zakona o spominu in pokopu žrtev. Predolgo že svojci žrtev, organizacije in večina naše demokratične javnosti čaka na to soglasje.«

Gaja Jezeršek je recitirala pesem Franceta Balantiča Prošnja za besede. Foto: Ivo Žajdela

Na blagoslovljenem kraju v srcu Slovenije bomo ohranjali spomin na ubite

»Čakamo, da bo molk s prstjo zasutih ust ganil slehernika, mu odprl razum in srce, da bo sprejel, da smo ljudje in nam vsem pripada dostojanstvo osebe in pravica do groba. Ob žrtvah nemške, italijanske, sovjetske in drugih armad na Žalah v Ljubljani, pokopljimo tudi svoje rojake, ki so se borili za svoj dom in rod! Kot smo lahko razbrali iz medijskih poročil, je bila tudi obravnava hrvaških žrtev pietetna, s krstami! Zaključimo molk zasutih ust, izdajmo mrliške liste in dajmo zadoščenje svojcem, kot opozarja varuhinja! Na blagoslovljenem kraju v srcu Slovenije bomo spravljeni ohranjali spomin in žalovali za svojci. Na to državotvorno dejanje okrepi našo mlado Slovenijo ob njeni 35. letnici!«

Jona Mamić je recitiral pesem Toneta Kuntnerja Snežniški zvonovi. Foto: Ivo Žajdela

Izjava društva Združeni ob Lipi sprave

Predstavili so tudi izjavo izvoljenim predstavnikom ljudstva v Državnem zboru, ostalim odgovornim in javnosti. V njej so zapisali, da v društvu Združeni ob Lipi sprave ob Dnevu spomina na žrtve komunizma (17. maja), ob obletnici umora profesorja dr. Lamberta Ehrlicha (26. maja) in ob Dnevu krivde, odpuščanja in sprave (15. junija) ponovno poudarjajo vse tisto, kar je bilo zapisano v Deklaraciji o narodni spravi, ki jo je društvo med demokratizacijo Slovenije najprej posredovalo slovenski javnosti, pozneje pa je bila večkrat predložena v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije. Na začetku desetega sklica Državnega zbora RS jo ponovno vlagajo.

Narediti potrebne korake k ureditvi civilizacijske obveze do ubitih in sorodnikov

Sklicujejo se tudi na izražena pričakovanja in zahteve s spominske slovesnosti na Trgu republike 16. maja 2026 in izjavljajo:

1. Državne in vse druge ustanove Republike Slovenije so dolžne vrniti čast in dostojanstvo vsem žrtvam medvojnih in povojnih pomorov,

2. Vse žrtve medvojnih in povojnih pomorov naj se častno in dostojno pokoplje,

3. Za vse žrtve se izstavijo verodostojni mrliški listi,

4. V slovenskem pravnem redu se jasno zapiše in opredeli, da je med drugo svetovno vojno v Sloveniji potekala tudi revolucija in da so nedolžne žrtve imele legitimno pravico, da se revolucionarnemu nasilju uprejo.

Izražajo zahvalo nekdanjemu predsedniku RS Borutu Pahorju, varuhinji človekovih pravic dr. Simoni Drenik Bavdek, podmladkom demokratičnih strank novega sklica in vodstvom strank SDS, NSi SLS in Fokus, Demokrati in Resni.ce, ki so storili potrebne korake k ureditvi civilizacijske obveze do žrtev in svojcev. Vabijo vse predstavnike oblasti in druge ljudi dobre volje, da se izjavi pridružijo.

Govor in izjava (v wordu)Alenka Höfferle Felc je prebrala pričevanje Vide Cvelbar in izjavo društva. Foto: Ivo Žajdela

Spominsko slovesnost je zaznamovala vrsta sodelujočih

Spominsko slovesnost je zaznamovala vrsta sodelujočih. Venec k Lipi sprave so položili predsednik društva dr. Janez Juhant, tajnik društva Stane Okoliš ter član in sin ustanovitelja društva (Stanislava Klepa) Miha Klep. Polaganje je spremljal trobentač prof. Franc Žugelj s pesmijo Benjamina Ipavca Domovini. Alenka Höfferle Felc je prebrala pričevanje Vide Cvelbar in izjavo društva.

Več kanoniziranih pesmi (Zdravljica, Rož, Podjuna, Zila, Moja domovina in Lipa zelenela je) sta zapela sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Primož Krt. Dve pesmi sta recitirala dijaka 3. letnika Škofijske klasične gimnazije Ljubljana-Šentvid, Gaja Jezeršek pesem Franceta Balantiča Prošnja za besede, Jona Mamić pa pesem Toneta Kuntnerja Snežniški zvonovi. Ljubljanski pomožni škof, dr. Franc Šuštar je opravil molitev za rajne. Napovedoval je Vid Krt.

1/10