Kmalu potem, ko smo se oddaljili od kopnega, so se začele pred našimi očmi odstirati s soncem obsijane lepote, ki jih zna in zmore ustvariti le veliki Umetnik. Vsi naši čuti so bili nagovorjeni. Kot bi se Božje kraljestvo spustilo k nam na zemljo! In prav Božjemu kraljestvu med nami in v nas so bila posvečena naša dnevna premišljevanja.

Ob doživljanju vseh teh lepot se je navdušenje in hvaležnost samo od sebe razlilo med nami. Pletle so se nove prijateljske vezi, krepila se je pripadnost bratski skupnosti – občestvu. Zgodbe v nas in med nami so samodejno iskale poti, da bi nekatere, prej še nikoli izrečene same privrele iz globin. In ker je bilo med nami ustvarjeno varno okolje, se je marsikatera zgodba razlila med nas in ni ostala zakopana v svoji neizrekljivi samotni globini. Verjamem, da se je začel proces zdravljenja v marsikaterem srcu. Vedeli smo, da smo v teh rahločutnih trenutkih drug drugemu v oporo. Naše razpoloženje na ladji je bilo iz trenutka v trenutek bolj zaupljivo in v...