Na štefanovo sva praznovala zlato poroko. Za nas je bil dvojni praznik. Vsa družina se je zbrala pri mašni daritvi. Duhovnik je najini roki ovil s štolo in blagoslovil poročna prstana. Obnovljena je bila zlata vez do nebes. Le kaj bi midva reveža brez matere Cerkve in vere? Zvenele so citre, kitara in pesem otrok in vnukov. Zadnja pesem je bila posvečena Mariji, naši materi. Pogostitev je bila v topli kleti, ki ponazarja rudnik premoga, in mize so se šibile od dobrot. Lučka na oltarju svete Barbare, zavetnice rudarjev, je govorila: Bodita zgled potrpežljivosti pri rudarjenju in iskanju zlatonosne ponižnosti, ki je v svetem zakonu tako nepogrešljiva. Hvala vsem, ki ste se potrudili, da nam je bilo lepo. Ne veva, ali naju čaka še veliko ali malo poročenih let, a spomin na zlato poroko nama bo dal moč za nadaljnjo pot. Magda in Miha Jarc