Papež Frančišek je med današnjosplošno avdienco nadaljeval s serijo katehez o krščanskem upanju in se tokratosredotočil na temo: »Ljubljeni otroci, zanesljivo upanje«.



Mnogi ljudje mislijo, je dejalpapež, da si morajo ljubezen zaslužiti. Zgradijo si zunanjo fasado, želijo bitimočni, privlačni in lepi, da bi jih drugi cenili. Toda ta »kupljena«naklonjenost človeka ne osrečuje, ampak v njem pušča praznino in ga zasužnjuje.

Veliko težav narcisizma in nasiljatemelji na žalostnem dejstvu, da se ljudje ne čutijo ljubljeni in priznani.Slabih otrok in mladostnikov ni, »so le ljudje, ki so zelo nesrečni«. Bog je napravilprvi korak in je utrl pot ljubezni. In tako obstaja velika, brezpogojnaljubezen, ki je resnično podarjena slehernemu človeku: odrešenje.

Bog nas ljubi kakor oče ali kakormati. Mati nikoli ne preneha trpeti za svojega otroka, tudi če ta zaide vtežave. Na ta način tudi nas ljubi Bog, ki nam je vdahnil posebno lepoto,takšno, ki je v celoti ne more izničiti ne greh ne napačna odločitev. V Božjihočeh smo vedno majhni vodnjaki, ustvarjeni za to, da iz nas izvira dobra voda.

Iz milosti smo povabljeni v tesno povezanost SveteTrojice, ki Boga Očeta povezuje s Sinom in Svetim Duhom. V Jezusu Kristusu smo »zaželjeniin ljubljeni«.

Ljubezen kličeljubezen, močneje kot sovraštvo kliče smrt. Jezus »ni umrl in vstal sam zase,ampak za nas, da bi nam bili odpuščeni vsi grehi«. In tako je to čas vstajenjaza vse, čas, da uboge potegnemo iz ponižanosti, predvsem tiste, ki so v grobu žeprecej dlje kot tri dni. Tu veje veter osvoboditve. Tu klije dar upanja, upanjaBožje ljubezni, ki nas ljubi takšne, kakršni smo«.

Vir: kath.net
Foto: splet