Kneginja, mučenka

Zavetnica: Je zavetnica Češke, spreobrnjencev, kneginj in vdov, priporočajo pa se ji tudi pri pravniških težavah.

Atributi: vrv ali ruta okrog vratu

Žena, ki je ogromno naredila za češki narod in krščanstvo ter tako odločilno posegla v krajevno zgodovino, je bila vzgojena v veri svojih poganskih staršev. Krščanstvo je sicer poznala, a ga je podobno kot mnogi njeni rojaki odklanjala, saj ga je povezovala s tujim zavojevalskim nemškim narodom. Komaj štirinajstletna se je poročila s češkim knezom Borivojem in se preselila k njemu na grad Prago. Borivoj je kmalu po poroki odšel k svojemu svaku Svetopolku na Moravsko ter se tu srečal s svetima bratoma Cirilom in Metodom. Tu je, tudi on, zaradi nepravilnega pristopa misijonarjev nezaupljiv, spoznal krščanstvo v popolnoma drugačni luči. Sveta brata sta namreč prevedla bogoslužne knjige in širila verske skrivnosti v domačem, slovanskem jeziku. To je Borivoja močno nagovorilo, krščanstvo je začel sprejemati in se po pripravi dal krstiti sv. Metodu. Ljudmila je vest o moževem spreobrnjenju sprejela žalostna, a je polagoma ob njem in misijonarjih, zlasti duhovniku Kajhu, kasneje tudi sama sprejela krst in krščanstvo. Z možem sta tako postala prva »misijonarja«, saj je ljudstvo, ki ju je spoštovalo in cenilo, sledilo njunemu zgledu. Obenem se je s tem začelo tudi njuno tesno sodelovanje s svetim Metodom. Širom dežele sta začela postavljati cerkvice, širila molitve in bogoslužje v domačem jeziku, Metod pa jima je pošiljal duhovnike. Potem ko je Ljudmila z možem preživela nekaj let družinske sreče in podarila življenje šestim otrokom, je še mlada ovdovela. Poleg tega, da je poslej vsa vzgoja ležala na njenih ramah, je morala namesto mladoletnega sina Spitihneva prevzeti še vladarske posle. S široko razgledanostjo in krščansko modrostjo je vodila svoj narod in skrbela za družino, izobrazbo in srčno kulturo otrok in vnukov. S tem je dala svojemu narodu modre, odločne in spretne vladarje. Žal le, da so tako mladi umirali. Najprej, po desetih letih vladanja, Spitihnev. Nasledil ga je brat Vratislav, ki je bil tisti čas že poročen z Drahomiro, pa tudi ta ni dočakal starosti. Ker je bil njegov sin prestolonaslednik Venceslav še mladoleten, je morala upravljanje kneževine prevzeti njegova mati Drahomira. Ker ni imela časa za temeljito vzgojo svojih otrok, so naprosili Ljudmilo, ki je nalogo resno opravljala. Življenjepisi jo slavijo kot ženo »radodarno z miloščino, neutrudno v bedenju, gorečo v molitvah, popolno v ljubezni in ponižno v spokornosti«. Njeno sveto življenje in priljubljenost pri ljudstvu pa sta povzročala vedno hujšo ljubosumnost in sovraštvo pri snahi Drahomiri. Ta je bila iz popolnoma drugačnega testa: častihlepna, oblastna in zelo rezka. Sklenila je, da jo bo dala umoriti in je svoj načrt tudi izpeljala. Ljudmila je zvedela, kaj jo čaka. Poskrbela je še za prejem zakramentov, razdala premoženje in se v molitvi predala rokam najetih morilcev.

Ime: Ime je slovanskega izvora in je zloženka iz besed ljud in mila.

Rodila se je okoli leta 860 v kraju Melnik na gradu Pšov, danes na Poljskem, umrla pa 15. septembra 921 v Tetinu pri Pragi na Češkem.

Družina: Oče je bil knez Slaviboru, ime njene matere pa ni znano. Poročila se je s češkim knezom Borivojem in rodila šest otrok, tri sinove in tri hčere.

Upodobitve: Upodabljajo jo v knežjih oblačilih in s krono; najpogosteje pa z vrvjo ali z ruto okrog vratu.

Goduje: 16. septembra.