Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ljudožerec

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 16. 06. 2025 / 13:48
Oznake: Radovednež
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.06.2025 / 14:42
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ljudožerec
Radovednež
Veliki beli morski pes ali beli morski volk je zaradi mojstrske filmske upodobitve čez noč postal strah in trepet in ta sloves se ga drži še danes. FOTO: Shutterstock

Ljudožerec

Na začetku poletja pred petdesetimi leti je v kinematografe prišla grozljivka Žrelo mladega režiserja Stevena Spielberga. Prizori z napadi morskega psa ob obali manjšega počitniškega mesteca so bili tako prepričljivi, da so se množice, ki so film videle, še dolgo v strahu kopale v morju. Glavno vlogo ljudožerskega morskega psa z imenom Bruce je odigral sedem metrov in pol velik hidravlični model.

Film Žrelo je nastal po istoimenskem romanu ameriškega pisatelja Petra Blenchleyja. Veliki beli morski pes ali beli morski volk je zaradi mojstrske filmske upodobitve čez noč postal strah in trepet in ta sloves se ga drži še danes. Široko razprto čeljust in ostre zobe prvič razločno vidimo šele, ko se film prevesi v drugo polovico. Kljub temu pa plenilčevo navzočnost in krvoločnost neprestano izdajata trikotna hrbtna plavut, ki štrli iz vode, in krvavo obarvano morje. Kako nevarna pa je v resnici ta šestmetrska riba s hrustančnim ogrodjem in hrapavo kožo?

Raznolika družina

Poznamo več kot štiristo vrst morskih psov, med katerimi je dvajset nevarnih človeku. V Jadranskem morju videvajo okrog 30 različnih vrst, a le tri od teh lahko ogrožajo kopalce. Morski psi imajo hidrodinamično telo in nesimetrično repno plavut. Ker nimajo ribjega mehurja, jim pri spuščanju in dvigovanju pomagajo velike prsne plavuti ter velika jetra, bogata z olji. 

Morski psi nikoli ne mirujejo, saj si z neprestanim plavanjem zagotovijo dovolj kisika, hkrati pa jim gibanje preprečuje, da bi potonili.

Nikoli ne mirujejo, saj si z neprestanim plavanjem zagotovijo dovolj kisika, hkrati pa jim gibanje preprečuje, da bi potonili. Zelo dobro vohajo, saj imajo v nosnicah na spodnji strani gobca izjemno občutljive čutilne celice. Imajo tudi pet ali sedem parov škrg, ki niso pokrite s poklopcem, zato se reže razločno vidijo. Najmanjši morski pes je dolg slabih 20 centimetrov, največji orjaški kitovec, ki je hkrati največja riba, pa meri 20 metrov.

Orjaški prednik

Prvi morski psi so se pojavili pred 450 milijoni let, torej so starejši od dinozavrov. Največji med njimi (megalodoni) so bili pravi orjaki, saj na podlagi 18 centimetrov dolgih najdenih fosilnih zob sklepajo, da so v dolžino merili kar 24 metrov. Zobje so zelo podobni tistim, ki jih imajo veliki beli morski psi, pri katerih pa so dolgi največ pet centimetrov. Zato domnevajo, da so megalodoni predniki današnjih velikih belih morskih psov. 

Sklepajo, da so prvi morski psi (megalodoni) v dolžino merili kar 24 metrov.

Te največje plenilske ribe živijo v vseh zmerno toplih morjih. Večkrat pridejo tudi v Jadransko morje, kamor sledijo tunam, ki so njihova najljubša hrana. Zadržujejo se na odprtem morju in ob obali. Občasno zaplavajo tudi v bolj mrzle vode ob Aljaski in Kanadi, saj imajo v telesu poseben »mehanizem« za vzdrževanje stalne telesne temperature, kar je pri ribah prava redkost. Zato lahko njihovo telo ohrani višjo temperaturo, kot jo ima voda okrog njega.

Ostri zobje

Veliki beli morski pes je do00pxbil ime po beli spodnji strani telesa, medtem ko je zgoraj siv. Taka razporeditev barv ga naredi manj vpadljivega. Lovi tjulnje, delfine, morske leve in ribe. Človeka verjetno napade zato, ker ga po obliki zamenja s tjulnjem. Včasih ugrizne tudi v čoln ali jadralno desko.

Lani so po svetu našteli 88 napadov vseh vrst morskih psov na ljudi, kar je bilo manj od dolgoletnega povprečja. FOTO: Pixabay

Pogled na odprto žrelo z množico zob, nanizanih v vrste, je strašljiv. Uporablja samo zunanje zobe. Ko se obrabijo ali zlomijo, odpadejo, vendar jih takoj nadomestijo novi. Plen zgrabi z izredno močnim ugrizom. Pri tem mu povzroči tako hude rane, da počasi izkrvavi. Od večjega plena trga manjše kose z opletanjem glave levo in desno. 

V Jadranskem morju je veliki beli morski pes človeka nazadnje napadel leta 2008 pri Visu. Žrtev je bil Slovenec, ki je med potapljanjem lovil ribe. Odnesel jo je s hudo poškodbo noge. Zadnja smrtna žrtev je bila leta 1974. Takrat je morski pes pri Omišu v Dalmaciji pokončal 21-letnega Nemca. Največ napadov velikih belih morskih psov je v ZDA, sledi pa avstralska zvezna država Novi Južni Wales. V Evropi pa je bilo od leta 1847 do danes največ napadov v Grčiji in Italiji. Lani so po svetu našteli 88 napadov vseh vrst morskih psov na ljudi, kar je bilo manj od dolgoletnega povprečja.

Morska uganka

Znanstvenikom še vedno manjka nekaj »koščkov«, da bi sestavili celoten mozaik življenja velikega belega morskega psa. Največja uganka je njegovo razmnoževanje. Nikoli ga še niso opazovali pri parjenju, zato ne vedo natančno, koliko časa traja brejost. Mladiči so živorodni in so že ob rojstvu veliki od enega do 1,6 metra.

Statistika pravi, da je med počitnicami veliko večja verjetnost, da doživimo prometno nesrečo, kot da srečamo morskega psa.

Napadi morskih psov so zelo odmevni in v morju ni odveč previdnost. A statistika pravi, da je med počitnicami veliko večja verjetnost, da doživimo prometno nesrečo, kot da srečamo morskega psa.


Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (06/2025).

Kupi v trgovini

Radovednež
4,50€
Nalaganje
Nazaj na vrh