V zborniku Loški razgledi je objavljena množica daljših in krajših prispevkov o preteklosti Škofje Loke in širše okolice.

Uvodoma so pet prispevkov namenili pandemiji Covida-19.

Judita Šega je predstavila bolezen kolero v letih od 1886 do 1910 na območju Škofje Loke.

Jure Ferlan je predstavil kužna znamenja na škofjeloškem.

Janez Kopač je prikazal občine na območju Loškega gospostva do konca druge svetovne vojne.

Miha Markelj in Andrew D. Hoffman pišeta o soriškem narečju.

Alojzij Demšar in Petra Leben Seljak sta objavila nova spoznanja o kolonizaciji območja pod Ratitovcem.

Kako se je nekoč financirala (staro)loška prafara

France Štukl je objavil poglavja iz financiranja (staro)loške prafare.

Jana Hafner je raziskala obdobje od razpusta orlov do Sportnega kluba Sora v Škofji Loki (1929–1936).

France Križnar piše o uglasbeni literarni poetiki Cvetka Golarja (1879–1965) in njegovega sina Manka (1911–1988).

Bojan Kofler tokrat piše o hroščih šilavcih v okolici Škofje Loje, Železnikov in Žirov.

Matija Križnar in France Stare pišeta o zanimivih in redkih ostankih triasnih rinholitov (zgornjih čeljusti fosilnih glavonožcev) iz Crngroba.

Cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki. Foto: Ivo Žajdela

Spomini na odločanje o plebiscitu za osamosvojitev Slovenije

Franci Feltrin je napisal spomine in vtise na dogajanje v Poljčah 9. oktobra 1990, kjer je Demos odločal o plebiscitu za osamosvojitev Slovenije.

Saša Nabergoj je predstavila Loški muzej kot sodobni muzej 21. stoletja.

Snežana Sotlar piše o virtualnem sprehodu po kranjskem prezbiteriju v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Suhi pri Škofji Loki.

Nina Arnuš in Mihaela Bračko sta predstavili zdravnico Marijo Bračko, ki so ji postavili kip v Aleji zaslužnih Ločanov.

Loški razgledi imajo 463 strani in objavljenih je še vrsta drugih zapisov, povezanih s škofjeloško kulturo in zgodovino.