Ko ga povprašamo o tej vlogi, odvrne: »Ne vem, če sem ravno vodja. Sam se bolj vidim kot pomočnik. Moja naloga je na prvem mestu molitvena podpora voditeljem, ustvarjalcem in sodelavcem projekta. Poleg brevirja v praksi to pomeni, da občasno pripravim še kakšno molitev na sestankih, sestavim duhovno misel ali poskušam osvetliti kakšno vrstico Božje besede. Sem tudi na voljo vsem sodelavcem, ko potrebujejo spoved ali pogovor. Skratka, nič posebnega ali nenadomestljivega. Hvaležen sem Matevžu Mehletu in ekipi, da so me povabili zraven in me prenašajo.«

V resnici več prejemam, kot lahko dam.

Na Stično mladih prvič z brati kapucini 

Iz svoje mladosti na Stično mladih nima nobenih spominov, pravi. »Tema in gosta megla … pa ne zato, ker bi bil aktivno predan ulici, pač pa na Stično mladih v mladosti nisem hodil. Na Blokah nismo vedeli za to in ko sem šel v srednjo šolo, tudi nisem nič slišal o tem. Tako sem prvič v Stično prišel šele z brati kapucini. To so bili časi, preden sem postal duhovnik. Že od moje prve Stične naprej smo bili z brati na neki način vključeni v program, največkrat z drugimi redovniki na stojnici ali pri kakšni delavnici. Potem sem počasi vstopal, vsako leto kaj malega več.«

Odkar se festivala redno udeležujem, se je mnogo reči spremenilo, mislim da na bolje.

Srečanje z osmeronogo pošastjo sredi noči … 

»Eno leto sem z Boštjanom Čerinom spremljal kolesarsko ekipo nočnih romarjev. Po uspešnem ravninskem startu iz Štepanje vasi smo v desetem kilometru prvič zadeli ob zid ob vstopu v dolino Besnice. Strm klanec nas je raztrgal v male skupinice. Večkrat smo morali počivati in si povezovati kolena in masirati kolke. Med "malico-sleš-katehezo" na Velikem Trebeljevem nas je zajela noč. Izmučenost se je še bolj razpasla med romarji, saj se v temi nihče več ni trudil igrati junaka.«

Okrog polnoči so tako potiskali kolesa po nekem kolovozu sredi gozda. Na desni so slutili jaso. Kar naenkrat pa se jim je iz omenjene smeri hitro začelo približevati »huronsko topotanje, globoko dihanje, ki je pred seboj lomilo veje. V trenutku nas je utrujenost čudežno minila! Vsi smo poskakali na bicikle in v Rogličevem slogu pritiskali na pedala med mrmranjem Zdravamarije in priporočanjem angelu varuhu … Nekdo je molil kesanje. Očitno neka velika, težka osmeronoga žival je ujela naš ritem in tekla ob nas. Po dvestometrskem šprintu sem s čelko posvetil v smer lastne – tako sem menil – gotove smrti in zagledal dva konja. Konjička. Islandca. Nihče ni nič rekel. Samo peljali smo se tiho naprej,« opisuje brat Luka svoje doživetje. 

Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bo letošnje, jubilejno 40. srečanje Stične mladih potekalo 18. septembra. Geslo letošnje Stične je vzeto iz Psalma 40 in se glasi: »Utrdi moje korake!« Brat Luka Modic je v svojem zapisu na iskriv način razložil izbiro letošnjega gesla, o čemer smo na naši strani že poročali.