Letošnje romanje je potekalo pod geslom »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj«, ki spremlja 168. obletnico lurških prikazovanj. Slovenske romarje je spremljal mariborski nadškof v pokoju dr. Marjan Turnšek. Z vsakodnevnimi homilijami, katehezami in pogovori je romarje spodbujal, naj tudi v bolezni, starosti in življenjskih preizkušnjah prepoznavajo Božjo navzočnost in ohranjajo krščansko upanje.

FOTO: arhiv romarjev

Romanje se začne doma

Priprave na romanje so se začele že več mesecev prej. Poleg organizacijskih nalog so nastala nova bogoslužna besedila, romarske knjižice ter pobožnosti, med njimi Lurški križev pot upanja in Pot Matere sedmih žalosti. Za duhovno in liturgično pripravo je poskrbel stalni diakon Branko Nimac, prijave in organizacijo pa je vodil lurški kaplan msgr. Miro Šlibar, ki slovenska romanja v Lurd organizira že dve desetletji. Za zdravstveno oskrbo romarjev sta skrbeli zdravnica Marija Šlajpah in medicinska sestra Marija Pibernik.

FOTO: arhiv romarjev

Vera, ki se kaže v služenju

Lurd vsako leto pokaže, da romanje ni le obisk svetega kraja, ampak predvsem srečanje ljudi. Posebno pričevanje dajejo spremljevalci bolnikov. Mnogi so poudarili, da so največji darovi, ki jih lahko podarimo drugemu, naš čas, potrpežljivost in pripravljenost pomagati. Prav ob bolnikih so odkrivali vero, ki se ne izraža v velikih besedah, ampak v miru, hvaležnosti in zaupanju Bogu tudi sredi trpljenja. V romarskem programu so sodelovali pri spokornem bogoslužju, križevem potu, evharistični procesiji, mednarodni maši narodov, procesiji z lučkami ter jutranji sveti maši v Massabielski votlini. Obiskali so tudi kraje, povezane s sveto Bernardko, ter se ob lurški vodi izročili Marijinemu varstvu.

FOTO: arhiv romarjev

»Romar, kje si?«

Za mnoge je bil Lurd prvo romanje, drugi pa so se vračali na kraj, kjer so v preteklosti že doživeli notranji mir in novo moč za življenje. Skoraj vsi so poudarjali, da so poleg lepote bogoslužij najbolj doživeli medsebojno povezanost, preprostost in iskreno služenje drug drugemu.

FOTO: arhiv romarjev

Romar se iz Lurda ne vrača z občutkom, da je videl nekaj izjemnega, temveč da je bil povabljen h globljemu zaupanju. Marijino sporočilo ostaja preprosto in vedno aktualno: Bog je blizu človeku, posebej tam, kjer je navzoča bolezen, nemoč in iskrena molitev. Tudi letošnje slovensko romanje je potrdilo, da Lurd ostaja kraj upanja. Kdor tja pride odprtega srca, se domov vrača okrepljen v veri, obogaten z novimi prijateljstvi in z zavestjo, da krščansko življenje svojo največjo lepoto razodeva v ljubezni do najbolj ranljivih.