Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj v Aachnu prejel mednarodno Karlovo nagrado. Pri podelitvi je bila izpostavljena njegova vizija »o novi Evropi in prenovi evropskega projekta«. V zahvalnem nagovoru v Kraljevi dvorani aachenske mestne hiše je Macron Evropi zastavil še več izzivov: »Ukrepanje moramo vzeti v svoje roke,« je pozval evropsko skupnost. Vse evropske države je spodbudil k solidarnosti in posvaril pred razkolom.



Predsednik je izpostavil predvsem pomen »nenehnega dialoga o univerzalnih vprašanjih«. Evropske želje bi morali zagovarjati brez strahu ter odločitve sprejemati hitro in učinkovito, je dejal Macron: »Potrebujemo voljo in ustrezno reformo.«

Nemška zvezna kanclerka Angela Merkel je v obrazložitvi nagrade izrekla pohvalo prizadevanjem francoskega predsednika. Njegova »sposobnost navdušenja« je neizmerna, njegove ideje rodovitne. V nagovoru je Merklova spomnila tudi na govor papeža Frančiška ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe, ko je sveti oče dejal: »Evropa bo znova našla upanje, ko se bo odprla prihodnosti.« Merklova je vse navzoče spodbudila, naj ta stavek upoštevajo.

Karlovo nagrado od leta 1950 podeljujejo osebam in ustanovam, ki so na kakršen koli način zaslužni za združeno Evropo. Ime je dobila po cesraku Karlu Velikem (742-814), ki velja za prvega združitelja Evrope, konec osmega stoletja pa je Aachen izbral za svoje najljubše domovanje.

Macron je 60. prejemnik mednarodne Karlove nagrade, ki jo vsako leto podeljujejo na praznik Gospodovega vnebohoda. Leta 2004 je izredno Karlovo nagrado prejel papež Janez Pavel II. Med nagrajenci so še Konrad Adenauer, Francois Mitterand, Helmut Kohl, Vaclav Havel, Tony Blair, Bill Clinton in Angela Merkel. Leta 2014 je Karlovo nagrado prejel predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy, 2015 Martin Schulz, 2016 papež Frančišek in lansko leto britanski zgodovinar Timothy Garton Ash.

Vir: Kathpress
Foto: splet