Marec je ves v postu, ugotavlja br. Miran Špelič, urednik slovenske izdaje revije Magnificat v uvodu. Postni čas je zaznamoval tudi marčevsko številko, kjer boste v drugi polovici meseca vsak dan lahko prebrali sonet o razmišljanju o križevem potu, vseh štirinajst postaj pa sestavlja pravi sonetni venec, ki se seveda konča z magistralom. »Naj naša zemlja in naš post obrodita dobre sadove!,« je zaželel Miran Špelič ob koncu uvodnika, še prej pa se je ozrl tudi v prihodnost in napovedal, da bo letošnji Dan za Magnificat v soboto 30. maja, na predvečer praznika Marijinega obiskanja, ko je Marija v Elizabetini navzočnosti prvič zapela Magnificat. Tudi letos se bomo odpeljali na Blejski otok.

Z naslovnice marčevskega Magnificata zre Devica Marija pri oznanjenju, ki si jo lahko ogledujejo obiskovalci cerkve sv. Ludvika na otoku v Franciji. Avtor slike ni znan, kot ugiba ustanovitelj revije Magnificat, Pierre-Marie Dumont, pa je verjetno delo Luca Signorellija.

Tudi upokojenega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa nagovoril post oziroma Jezusovo trpljenje: »… trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen«. V rubriki Beseda o veri je med drugim zapisal: »Popoln obup je molk. Obup, ki govori in se razkazuje, pa še vedno verjame v smisel, v paradoksalni smisel samega sebe.« Jezus na križu je še vedno govoril s svojim Očetom in zaupal vanj.

Aine Pedersen se ukvarja s krivico in lažnim pričanjem, upokojeni mariborski škof, Marjan Turnšek pa o evangeliju 2. postne nedelje »Dajmo se osvetliti Kristusovi luči« (Mr 9,2–10). Profesor liturgike na Teološki fakulteti Slavko Krajnc pa svetuje, kako zakriti križe v postnem času. »Prvo, za kar moramo poskrbeti, je, da so križi in druge podobe čisti in lepi, prav tako pa naj bo tudi platno, s katerim jih prekrijemo, čisto, zlikano in vijolične barve, in ne, zaradi večletne rabe, sprane barve. Platno naj bo tako veliko, da prekrije celotni korpus, in ne le glave.«

V Družinskih blagoslovih blagoslavljamo vrt oz. njivo. Na ovitku predstavljamo sv. Avguština, na zadnji strani pa Cerkev sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, v kateri moli Družba Jezusova (jezuiti).