Papež Frančišek je včeraj zjutraj iz Gruzije odpotoval v Azerbajdžan, kjer je želel opogumiti maloštevilno katoliško občestvo v pretežno muslimanski državi. Ob prihodu na letališče ga je brez posebnih ceremonij pozdravil podpredsednik vlade Jakub Ejubov, sveti oče pa se je takoj odpravil v katoliško cerkev v Bakuju, kjer je obhajal slovesno bogoslužje.

Kot je dejal v nagovoru udeležencem nedeljskega bogoslužja v Bakuju, so »v Božjih očeh majhna, vendar dragocena čreda«. Vse zbrane je povabil, naj bodo med seboj čim bolj povezani. »Gospod, ki ustvarja skladnost v različnosti, vas bo varoval«, je dejal sveti oče.

Slovesnega bogoslužja v katoliškem pastoralnem središču se je udeležilo okoli 300 vernikov, ki so večinoma v Azerbajdžanu zaposleni tujci in njihove družine. Zaradi mednarodne zasedbe je papež večino bogoslužnih besedil izgovarjal v angleškem jeziku. Celotno katoliško občestvo v Azerbajdžanu po cerkvenih navedbah šteje med 300 in 400 oseb. Izmed 9,9 milijonov prebivalcev te kavkaške republike je po različnih navedbah med 88 in 96 % muslimanov, večinoma šiitov.

Frančišek je poudaril, da vere in služenja bližnjemu v krščanstvu ne smemo ločevati. Vera ni ne čarobna moč ne »supersila, ki bi služila reševanju naših težav«, pa tudi ne »tolažba za malce miru v naših srcih«. Vera je dar, »ki prinaša sadove le, kadar tudi sami prispevamo svoj delež«. Sem pa sodijo molitev, konkretna ljubezen do bližnjega in družbeno udejstvovanje.

V tridesetih letih je bila pod sovjetsko vlado edina katoliška cerkev v Azerbajdžanu uničena, zadnji duhovnik pa umorjen. Odtlej so bili tamkajšnji katoličani brez svojega svetišča in duhovnika. V tem času je katoličanom nudila prostor in jih duhovno oskrbovala ruska pravoslavna skupnost. Katoliški duhovnik, mladi Poljak, je v Baku znova prišel leta 1997. Danes je duhovna oskrba katoliškega občestva zaupana salezijancem. V njihovem središču v Bakuju deluje šest duhovnikov in trije redovni bratje ter več misijonark ljubezni in salezijank, ukvarjajo pa se predvsem z mladinsko pastoralo in socialnim delom.

V nagovoru med opoldansko molitvijo angelovega češčenja v bakujski katoliški cerkvi je Frančišek znova spodbudil tamkajšnje vernike, naj vztrajajo v zvestobi Kristusu.

Popoldne je papeža na dvorišču predsedniške palače sprejel azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ki je marca 2015 že obiskal Vatikan. Voditelja sta se zadržala tudi v osebnem pogovoru. Po srečanju z Alijevim je Frančišek položil venec pred spomenikom padlim v boju za neodvisnost in se skupaj z bakujskim županom Hacibalo Abutalibovim sprehodil po »aleji mučencev«, postavljeni v spomin vojakom, ki so med leti 1992 in 1994 padli v boju za Gorski Karabah.

Sledilo je srečanje s tamkajšnjimi politiki in diplomati, ki jim je papež v nagovoru Azerbajdžan predstavil kot »zgled za sožitje različnih kultur«. Družba v Azerbajdžanu »prepoznava prednosti multikulturalizma in nujne vzajemnosti kultur«, je dejal sveti oče. Predsednik Alijev je v nagovoru izpostavil narodnostno, kulturno in versko raznolikost dežele. Azerbajdžan je vedno spodbujal mirno sožitje z vsemi manjšinami in v javnosti opozarjal na vrednote, kot sta odprtost do drugačnosti in bratstvo. Za skrajništvo v njegovi državi ni prostora, je zatrdil Alijev v navzočnosti predstavnikov različnih krščanskih in islamskih skupnosti ter judovstva.



Kot zadnja točka potovanja je bilo na programu srečanje z velikim muftijem na Kavkazu, Allahshukurjem Pashazadejem. Tudi veliki mufti je sožitje veroizpovedi v Azerbajdžanu označil kot zgled za ves svet in pozval k nadaljevanju dialoga med verskimi skupnostmi. Frančišek je predstavnike verskih skupnosti pozval, naj si prizadevajo za rešitev kakršnih koli sporov. Veliki mufti je narodnostno in versko raznolikost označil kot »naravno bogastvo« dežele. Multikulturnost je del državne politike, mufti pa je pohvalil tudi »rodovitno in učinkovito« sodelovanje z Vatikanom.

Voditelj azerbajdžanskih muslimanov je Frančišku v dar izročil izvod Korana in islamsko molilno preprogo, papež pa se je gostitelju oddolžil z mozaikom rimskega Angelskega gradu.

Vir: Kathpress
Foto: RV / Reuters / ANSA