V Makedoniji bo julija minilo petdeset let od začetka spora glede cerkvene pripadnosti znotraj pravoslavne Cerkve, v letošnjem letu pa prihaja do novega razvoja dogodkov. Poleg avtokefalne makedonske pravoslavne Cerkve, ki je neodvisnost od srbskega pravoslavja enostransko razglasila julija 1967, zdaj v igro vstopajo tudi Bolgari. Bolgarska pravoslavna Cerkev je po izstopu iz Ekumenskega sveta Cerkva in ženevske Konference evropskih Cerkva ekumensko zelo osamljena, prav tako pa je osamljena znotraj pravoslavja, potem ko se njeni predstavniki junija lani niso udeležili pravoslavnega koncila na Kreti. V Makedoniji je bil med leti 1870 in 1920 bolgarski eksarhat, le v Skopju je bil sedež srbskega škofa.

Novo cerkveno približevanje med Sofijo in Skopjem pa je v srbski pravoslavni Cerkvi poskrbelo za ostre kritike. Beogradu zvesti škof v Skopju, David Ninov, metropolitu v Plovdivu, Nikolaju Sevastianovu, očita podporo razkolu v Cerkvi. Nikolaj naj bi cerkveno občestvo z vsemi pravoslavno izobčenimi Makedonci znova priznal in visoke cerkvene predstavniki »razkolnikov« sprejel z vsemi častmi ter javnemu češčenju izpostavil ikone in relikvije, ki so jih makedonski verniki prinesli v Plovdiv.

Neposreden povod za vse te očitke je bil medijski pogovor metropolita Nikolaja, v katerem kot edini »recept« za rešitev podobne težave v Ukrajini predlaga vrnitev obeh samooklicanih samostojnih pravoslavnih Cerkva (Kijevskega patriarhata in ukrajinske avtokefalne Cerkve) k Moskovskemu patriarhatu. Če to drži, bi se morala tudi Makedonija znova priključiti eni izmed priznanih pravoslavnih Cerkva. V Beogradu zato domnevajo, da želi »častihlepni« metropolit v Plovdivu s priznanjem makedonske sestrske Cerkve okrepiti bolgarsko pravoslavje.

Vir: Kathpress
Foto: splet