Pred mnogimi leti se je Alojzija Koletnik, rojena Gornik (1911–2008), udeležila kuharskega tečaja pri šolskih sestrah. Te so v župnijo Malečnik na povabilo legendarnega dušnega pastirja Marka Glaserja leta 1869 prišle iz Gradca. Njihova duhovna in družbena dediščina je na slovenskih tleh živa še danes. V župniji Malečnik skrbno hranijo osemdeset strani porumenelih listov skoraj sto let starega, gosto popisanega Alojzijinega zvezka receptov.

Z veliko predanostjo Glaserjevega naslednika dr. Sebastijana Valentana in malečniških gospodinj je ta kulinarična zapuščina zdaj oživela v uporabni, skoraj zbirateljski izdaji klasične kuharice naših mam.

Župnišče v Malečniku. FOTO: Ivo Žajdela

Od Slomška, Glaserja in s. Romane Marschal do Alojzije Koletnik

»Ob pogledu na ta neprecenljivi dokument časa in kraja se je v meni takoj porodila ideja o knjižni izdaji, s katero bi še ohranjeni zapis ovekovečili, z njim na primeren način seznanili lokalno in širšo javnost ter ga tako iztrgali pozabi,« je v knjigi zapisal dr. Sebastijan Valentan. Pobudo je najprej predstavil predsednici Društva malečniških gospodinj Valeriji Bračko, ki je bila navdušena, kasneje pa še prvi in najstarejši slovenski založbi Celjski Mohorjevi družbi, kjer so k izdaji pristopili profesionalno in s posebno afiniteto do vsebine.

Slomšek je bil velik prijatelj duhovnika in narodnega buditelja Marka Glaserja

»Naključij ni. Če pa že govorimo o njih, so ta samo posvečena,« nadaljuje Valentan in to podkrepi s primerom. »Idejni ustanovitelj Mohorjeve družbe je bl. škof Anton Martin Slomšek, ki je bil velik prijatelj duhovnika, pesnika, pisatelja in narodnega buditelja Marka Glaserja, malečniškega župnika v letih od 1843 do 1889. Ko se je Slomšek leta 1862 vrnil v Maribor iz Rima, kjer ga je sprejel papež Pij IX., je v svoji škofiji želel uresničiti to, kar mu je sveti oče položil na srce: ustanovitev zavoda za vzgojo ženske mladine.«

Današnje kuharice v Malečniku. VIR: knjiga

Šolske sestre iz Gradca so prišle v Malečnik in začele dekliški pouk

»Prerana smrt je Slomšku to preprečila, smo pa zaradi prijateljskih vezi z Glaserjem lahko prepričani, da je ta namen zaupal prav Marku Glaserju. Ta ga je uresničil leta 1869, ko mu je kot dobremu poznavalcu Gradca, kjer je služboval v različnih ustanovah, uspelo prepričati graške šolske sestre, da so se naselile v Malečniku in tukaj 25. oktobra istega leta pod vodstvom sestre Romane Marschal začele dekliški pouk. Na ozemlju današnje Slovenije je bila to prva postojanka sester, ki so kasneje osnovale slovensko provinco in še danes nosijo ime Frančiškanke Brezmadežnega spočetja.«

Ilustracija iz Malečniške kuharice.

Pisna pričevanja dela naše prehranske dediščine

V knjigi Malečniška kuharica je dr. Janeza Bogataj zapisal: »V gastronomski sodobnosti, prežeti z globalnimi poenotenji in izumljanji vseh mogočih, še bolj pa nemogočih jedi in jedilnih obrokov, ki se odmikajo poudarjanemu uravnoteženemu prehranjevanju, smo lahko veseli, da so se ohranila nekatera pisna pričevanja dela naše prehranske dediščine, kakršen je tudi zvezek Alojzije Koletnik z recepti iz malečniškega tečaja šolskih sester. Zgolj nostalgično poudarjanje nekdanjih starih časov nam tudi na prehranskem in kuharskem področju ne bo prineslo primernih izhodišč za vsakokratne sodobnosti. Zato je še kako dobro, da imamo take zvezke ohranjene in prilagojene za razpoznavno sodobnost.«