V Pakistanu že majhne otroke vzgajajo v sovraštvu do kristjanov. To tamkajšnjim muslimanom očita katoliški nadškof v Lahoreju, Sebastian Shaw. Veliko težavo po nadškofovem mnenju predstavlja učno gradivo v šolah. Že v prvem razredu dečkein deklice učijo, naj se izogibajo nevernikov. V eni izmed lekcij za petletnike je zapisano: »Kdo sem jaz? Jaz sem musliman. Drugi ljudje so neverniki.« Dvanajstletnike v sedmem razredu učijo, naj spoštujejo preroka Mohameda: »Ne zaupajte ne judom ne kristjanom!« Tovrstno šolsko gradivo je po Shawjevih besedah v zadnjih letih povzročilo veliko sovraštva in razkola v pakistanski družbi.



Poleg tega je na pravnem področju beseda kristjana vredna pol toliko kot beseda muslimana; beseda kristjanke pa celo le četrtino. V mnogij pokrajinah, denimo v Pundžabu, kristjani ne smejo uporabljati istih posod kot muslimani, ker bi jih omadeževali. Zaradi tega so na podlagi pakistanskega zakona o bogoskrunstvu na smrt obsodili kristjanko Asio Bibi. Materi petih otrok očitajo, da je žalila islam. Povod je bilo povsem vsakdanje dejanje: po navodilu delodajalca je dninarka Bibijeva prinesla vodo sodelavkam na polju, vendar je te niso hotele piti. Ker je iz posode pila kristjanka, je bila ta z vsebino vred »nečista«. 50-letno katoličanko so obtožili, da je s svojim dejanjem oblatila islam.

Že v letošnjem aprilu je ameriška Komisija za mednarodno versko svobodo iz Washingtona kritično ocenila »težnjo po polarizaciji učnih načrtov« v Pakistanu. Pripadniki verskih manjšin so predstavljeni kot »nezanesljivi, versko nepoučeni, ideološko zavedeni in nestrpni«. Po navedbah komisije takšni učni načrti otroke verskih manjšin »v najboljšem primeru označujejo kot pokvarjene pakistanske državljane, v najslabšem pa kot tujce in državne sovražnike. Poleg tega so ti učenci zaradi nepripadnosti islamu nevarni skrunitelji narodne islamske istovetnosti.« Med 174 milijoni prebivalcev Pakistana je okoli 95 % muslimanov, 2 % kristjanov in 2 % hindujcev.

Vir: kath.net
Foto: splet