Katoliška Cerkev na Malti znova civilno poročenim zakoncem odpira vrata do prejemanja svetega obhajila. Če je oseba, ki živi v novem partnerskem razmerju, po lastni presoji in vesti prepričana, da je »pomirjena z Bogom«, »se je ne sme ovirati pri prejemanju zakramentov sprave in evharistije«, je zapisano v smernicah malteškim duhovnikom, ki jih je sredi januarja objavil vatikanski časnik L'Osservatore Romano.



Navodila, ki sta jih izdala malteški nadškof Charles Scicluna in škof iz Goza, Mario Grech, navajajo in interpretirajo papeževo besedilo Radost ljubezni, ki vse od objave aprila lani skrbi za burne razprave znotraj katoliške Cerkve. Malteški duhovniki bodo še naprej »oblikovali vest vernikov v skladu s polnim idealom evangelija«, obenem pa bodo k ljudem v t.i. »neregularnih življenjskih položajih« pristopali »z odkritosrčno ljubeznijo«.

Naloga duhovnikov je, »da ne le dopustijo pristop k zakramentom ali ponujajo preproste recepte«, pišeta škofa. Prav tako ne gre za to, »da bi nadomestili vest teh oseb, pač pa jim bodo potrpežljivo pomagali, da bodo vest oblikovale in jo razsvetljevale, tako da bodo same prišle do iskrene odločitve pred Bogom in storile najboljše«.

Pomembno je tudi razločevanje v posameznih primerih, saj »stopnja moralne odgovornosti ni pri vseh osebah enaka«. Dokument priznava »trpljenje tistih oseb, ki so krivično doživele ločitev« ali pa jih je partner zlorabljal. Proti razvezi novega partnerskega odnosa lahko obstajajo tudi »tehtni razlogi«, denimo odgovornost do skupnih otrok. Tudi spolna vzdržnost v partnerskem odnosu »se lahko izkaže s človeškega vidika nemogoča ali pa bi povzročila še večjo škodo«.

Cerkev »ne sme zapasti ne v rigorizem ne v laksizem«, v nadaljevanju pišeta škofa. Papeški nauk pa od škofov in duhovnikov zahteva »nove pastoralne smernice«. Da bi se izognili odporu in zmedi vernikov, je potrebno ustrezno izobraževanje župnijskih občestev. Tako kot papež tudi škofa ugotavljata, da bi si »mnogi ljudje želeli strožje pastorale«.

Za razliko od malteških škofov pa po mnenju upokojenega bolonjskega nadškofa Carla Caffarre prejemanje zakramentov za vnovič civilno poročene zakonce brez obveze spolne vzdržnosti pomeni, »da razveza zakona sama po sebi ni nič slabega«. Caffarra je v pogovoru za italijanski časnik Il Foglio v bran vzel pismo papežu Frančišku, ki ga je podpisal skupaj s tremi kardinali, češ da »razkol med škofi« ni posledica tega pisma, temveč vzrok, da je pismo sploh nastalo. »Le slepec lahko taji, da se Cerkev ni znašla v hudi zmešnjavi«, je v pogovoru dejal kardinal Caffarra.

Upokojeni nadškof ne podpira olajšanega pristopa k prejemanju svetega obhajila za znova civilno poročene zakonce, kar sta med nove pastoralne smernice zapisala malteška škofa. Če oseba v cerkveno pravno neveljavni zvezi lahko prejema zakramente, ne da bi morala biti ob tem spolno vzdržna, »bi morali tudi učiti, da razveza zakona sama po sebi ni nič slabega«. To je po mnenju kardinala »preprosto logično vprašanje«.

Kardinal Caffarra, nekdanji profesor moralne teologije ter med leti 1981 in 1995 vodja Papeškega inštituta za zakonska in družinska vprašanja, je skupaj z nemškima kardinaloma Walterjem Brandmüllerjem in Joachimom Meisnerjem ter z ameriškim kardinalom Raymondom Leom Burkom od papeža v pismu zahteval podrobnejša pojasnila določenih izjav v sinodalni spodbudi Radost ljubezni glede pastoralne oskrbe znova civilno poročenih zakoncev. Pismo je bilo lani novembra objavljeno in je povzročilo precej burnih razprav.Po besedah kardinala Caffarre je »zelo zahtevna dolžnost svetovati papežu pri vodenju Cerkve«. Cerkev, ki ne spoštuje lastnega nauka, »ni pastoralna, pač pa ignorantska Cerkev«. To pomeni, da »pastoralna praksa temelji na lastni presoji«.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)