Predstavitev je povezoval škofijski kancler in generalni vikar Janez Lesnika, z odličnim igranjem pa so jo popestrili mladi glasbeniki Tymur Belyaev, Brin Brezovšek in Gašper Lonec. 

800 let oznanjevanja vere, upanja in ljubezni

Zbrane je najprej nagovoril mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki je pozdravil pripravo obeh opisov, ob tem pa se dotaknil tudi bližnje obletnice in osemstoletne zgodovine: »Ko se ozrem nazaj v zgodovino škofije, ne vidim pred seboj samo častitljive ustanove in dolgega nasledstva škofov, ampak 800 let oznanjanja, pričevanja in ohranjanja vere, upanja in ljubezni. Hvaležen sem za 800 let škofije, ohranjeno vero in tisoče in sto tisoče duhovnikov in vernikov, ki so skupaj oblikovali in tvorili lavantinsko škofijo.«

Ko se ozrem nazaj v zgodovino škofije, ne vidim pred seboj samo častitljive ustanove in dolgega nasledstva škofov, ampak 800 let oznanjanja, pričevanja in ohranjanja vere, upanja in ljubezni. (nadškof Alojzij Cvikl)

Za Božjo slavo

Bernard Geršak, ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor, se je osredotočil na misel o delu za Božjo slavo, ki se kaže tudi v zgodovini škofije: »Ob teh opisih me je večkrat prešinila misel, da so naši predniki, pa čeprav jim je bilo zaradi drugačnih življenjskih okoliščin in razmer večkrat težko, svoje življenje in delo večinoma usmerjali v Božjo slavo in da je na koncu Bog njihove žrtve vedno poplačal z blagoslovom.« Poleg nadškofa in ravnatelja škofijskega arhiva sta prisotne pozdravili tudi Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribo, in Mojca Horvat, predsednica Arhivskega društva Slovenije in arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor. 

Objave starejših virov so redke

Dr. Dejan Zadravec, urednik zbirke Viri, je opozoril nekatere težave, ki nastajajo pri objavah, vse od iskanja primernih virov in avtorjev pa do neenakomerne zastopanost objavljenih virov. Tako je poudaril, da pri objavah prednjačijo mlajša besedila, medtem ko so objave srednje in novoveških virov le redke. Na koncu je spregovorila še Lilijana Urlep, ki je pripravila oba opisa za objavo. 

Naši predniki so svoje življenje in delo večinoma usmerjali v Božjo slavo in na koncu je Bog njihove žrtve vedno poplačal z blagoslovom. (Bernard Geršak)

Spisa kot pomemben pogled v zgodovino

Čeprav sta nastala v 18. stoletju, se vsebinsko precej razlikujeta. V opisu iz leta 1702, ki je sestavljen v bogati baročni latinščini, je prikazana škofija v prvotnem obsegu. Poleg opisov župnij in župnijskih ter podružničnih cerkva vsebuje tudi podatke o pastoralnem delu ter verskem in moralnem življenju. Zanimivi so podatki o delujočih bratovščinah, molitvah rožnega venca in procesijah ter podatki o številu vernikov po posameznih župnijah. Opis je dobil ime po škofu, ki ga je sestavil oziroma dal sestaviti, to je bil škof Franc Gašper pl. Stadion. Nastal je kot priprava za obisk ad limina, ki ga je v imenu lavantinskega škofa opravil salzburški nadškof.

V opisu iz leta 1790 je prikazana škofija v času od jožefinskih cerkvenih reform do leta 1859. Opis je v nemščini, nastal pa je verjetno zaradi potreb ordinariata, da se seznami z razmerami v novih župnijah. Čeprav je opis manj bogat kot opis iz leta 1702, kljub vsemu vsebuje številne podatke, pomembne za cerkveno in krajevno zgodovino. Prinaša podatke o službujočih duhovnikov, cerkvenih patronih, dekanijah, številu vernikov itd. Opis se z letom 1790 ni zaključil, ampak so ga nadaljevali še vse do konca 30. let 19. stoletja. V opisu so zajete tudi pastoralne enote, ki so nastale v času jožefinskih cerkvenih reform,  vendar niso zaživele ali pa so po par letih prenehale delovati.