Sv. Favstina Kowalska (1905-1938) je znova priklicala v spomin temeljno resnico vere o usmiljeni ljubezni Boga do človeka. V svojem vsakdanjiku je izkusila globoko mistično povezanost z Jezusom, ki ji je razodeval svojo usmiljeno ljubezen do sveta. Iz njenega Dnevnika (izšel je pri cistercijanski opatiji v Stični) objavljamo nekaj odlomkov iz Jezusovih nagovorov svetnici.

Povej, moja hči, da sem sama ljubezen in usmiljenje. Če se mi duša z zaupanjem približa, jo napolnim s tako velikimi milostmi, da sama po sebi teh milosti ne more sprejeti, marveč jih izžareva na druge duše. (1074)

V tej poslednji uri človek nima ničesar v svojo obrambo razen mojega usmiljenja; srečen, kdor se je v življenju potapljal v studenec usmiljenja, ker ga pravičnost ne bo dosegla. (1075)

Vedi, moja hči, če si prizadevaš za popolnost, boš posvetila veliko duš, če pa si ne bi prizadevala za svetost, bi prav s tem veliko duš ostalo nepopolnih. (1165)

Iz vseh mojih ran kakor iz potokov priteka usmiljenje za ljudi, toda rana mojega srca je vrelec nepojmljivega usmiljenja; iz tega vrelca kipijo vse milosti za duše. Žgeta me pramena usmiljenja, želim ju izliti na človeške duše. Govori vsemu svetu o mojem usmiljenju. (1190)

O kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi - oni jih nočejo sprejeti. Do mene se vedejo kakor (do) nečesa mrtvega, moje srce pa je vendar polno ljubezni in usmiljenja. (1147)

Sem trikrat sveti in upira se mi tudi najmanjši greh. Ne morem ljubiti duše, ki jo omadežuje greh. Ko pa se skesa, ni meja moji radodarnosti do nje. Moje usmiljenje jo objema in jo opraviči. (1728)

Z molitvijo in trpljenjem rešiš več duš kako kak misijonar s samimi nauki in pridigami. (1767)

Ko bi se ljudje popolnoma meni zaupali, bi jih sam posvečeval in jih obsipaval s še večjimi milostmi. (1682)
Favstina je v otroštvu končala le tri razrede osnovne šole, nato pa kot gospodinjska pomočnica služila pri družinah. Že kmalu je v sebi začutila redovni poklic, a so jo različne redovne družbe odklonile, dokler ni z dvajsetimi leti vstopila v Kongregacijo sester Marije usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina Najsvetejšega zakramenta. V trinajstih letih redovnega poklica je v različnih samostanih delala v kuhinji, na vrtu in kot vratarica. Živela je globoko mistično notranje življenje, imela videnja, razodetja in izkusila na sebi skrivne stigme. Po naročilu predstojnikov je leta 1934 začela pisati poseben dnevnik z naslovom: »Božje usmiljenje v moji duši.« Umrla je stara komaj 33 let.

Ime: Pri krstu je prejela ime Helena, ki izhaja iz grščine in pomeni »sijajna, bleščeča«; redovno ime Favstina pa je izpeljano iz latinščine in pomeni »ugodna, prijetna, srečna«.

Rodila se je 25. marca 1905 v vasi Glogowiec v pokrajini Lodz na Poljskem,

umrla pa 5. oktobra 1938 v Krakovu, prav tako na Poljskem.

Družina: Bila je tretji izmed desetih otrok v kmečki družini Marijane in Stanislava Kowalskega.

Zavetnica: Je zavetnica svetovnega dneva mladih.

Skupnost: Kongregacijo sester božje Matere usmiljenja je ustanovila v Varšavi 1. novembra 1862 mati Terezija Eva Potocka. Njeno osnovno poslanstvo je delo z dekleti in ženami, potrebnimi posebne moralne pomoči.

Videnja: Najbolj jo je zaznamovalo videnje Jezusa v belem oblačilu v samostanu v Plocku 22. februarja 1931. Eno roko je imel dvignjeno v blagoslov, druga pa se je dotikala obleke na prsih. Iz odstrte obleke na prsih sta izhajala velika plamena žarkov, eden rdeč, drugi bled. Jezus ji je naročil: »Naslikaj podobo po vzorcu, ki ga vidiš, z napisom: Jezus, vate zaupam. Želim, da bi to podobo častili … po vsem svetu. Obljubljam, da se človek, ki bo častil to podobo, ne bo pogubil.«

Poslanstvo: – razglašati v Svetem pismu razodete verske resnice o usmiljeni božji ljubezni do vsakega človeka, celo do največjega grešnika;
– v molitvi prositi za božje usmiljenje po novih oblikah bogoslužja božjega usmiljenja, ki ji jih je posredoval Jezus.
– vzbujati veliko gibanje apostolov božjega usmiljenja, ki prevzema dolžnost oznanjati in v molitvi prositi za krščansko popolnost v evangelijskem duhu otroškega zaupanja Bogu in dejavne ljubezni do bližnjega.

Upodobitve: Upodabljajo jo v črni redovni obleki z velikim križem na prsih. Običajno drži v rokah podobo usmiljenega Jezusa.

Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. jo je 18. aprila 1993 razglasil za blaženo, 30. aprila 2000 pa za svetnico.

Goduje: 5. oktobra.

Misel: »V Stari zavezi sem k svojem ljudstvu pošiljal preroke z bliskom in gromom. Danes pa pošiljam tebe k vsemu človeštvu z mojim usmiljenjem. Nočem kaznovati obolelega človeštva, želim pa mu spregovoriti tako, da ga priklenem na svoje usmiljeno Srce« (Dnevnik svete s. M. Favstine Kowalske - št. 1588)