P. dr. Robert Bahčič, rektor Marijinega romarskega svetišča na Brezjah, in tamkajšnji romarski urad sta v letošnjem svetem letu, ko se »romarji upanja« k Božji Materi posebej zatekamo kot Materi usmiljenja, poskrbela za vrsto predavanj, v katerih so gostujoči poznavalci predstavili Marijina svetišča v Evropi in po svetu. Tudi zaradi tega, ker se vanje zgrinjajo številni ljudje, da bi v njih našli moč za pot naprej v življenjskih težavah in udarcih. Pri tem najprej pomislijo na Božjo Mater, prepričani, da jim lahko pomaga. Zaradi tega so romanja v Marijina svetišča v duhu letošnjega svetega leta pot upanja. Za Slovence še posebej k Mariji Pomagaj na Brezje.

Dr. Andreja Eržen Firšt predstavlja gosta iz Firenc dr. Giancarla Polenghija. FOTO: Jožef Pavlič

Starodavna zgodovina Marijinih podob

Giancarlo Polenghi je na univerzi La Sapienza v Rimu diplomiral iz srednjeveške umetnostne zgodovine, poučeval in predaval je v Rimu, v Aziji in v ZDA, je eden izmed ustanoviteljev šole sakralne umetnosti v Firencah ter velik poznavalec marijanske pobožnosti. Z njegovim predavanjem so na Brezjah sklenili letošnje predstavitve Marijih svetišč po Evropi in svetu. Velik in pomemben »projekt« za večje poznavanje in približanje Božji Materi.

Najstarejša Marijina podoba iz Priscilinih katakomb. FOTO: Wikimedia Commons

Predavatelj je kot prvo znano upodobitev Božje Matere predstavil tisto v Priscilinih katakombah v Rimu v letih od 100 do 150 po Kristusu, predavanje pa sklenil s Layerjevo upodobitvijo Marije Pomagaj na Brezjah. Povedal je, da je bila za časa prvega efeškega koncila leta 431 Marija upodobljena kot Theotokos (Bogorodica). Posebej se je ustavil ob upodobitvi Marije kot Rešiteljice rimskega ljudstva (Salus Populi Romani) iz 11. stoletja, pred katero molijo papeži, ko se odpravljajo na apostolska potovanja, po njih pa zahvaljujejo.

Različne podobe, ena Mati

Na upodobitve Božje Matere je pogledal tudi z vsebinskega vidika. Na slike, na katerih sta Marija in Jezus upodobljena kot Devica in Dete, Jezusovo učlovečenje, rojstvo, sveti pogovori, Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje, binkošti, vnebohod … Povedal je tudi, kako je bilo z Marijinimi podobami za zasebno rabo in za javno, cerkveno. Poudaril je, da so bile upodobitve Božje Matere tesno povezane s pobožnostjo do nje in molitvami k njej kot so angelovo češčenje, rožni venec, zatekanje v Marijinih mesecih (maj). Posebej se je zadržal pri Gospe iz Guadalupeja, ki jo časti vsa Latinska Amerika in širše.

Devica Marija iz Guadalupeja. FOTO: Wikimedia Commons

Marijo je obiskovalcem predavanja približal kot Srednico milosti, Gospo s poti, Sedež Modrosti, Pasijonsko, trpečo Marijo (skupaj z apostolom Janezom), dalje Rafaelove upodobitve v Sikstinski kapeli, ob katerih se je spreobrnil Bulgakov, angelovo oznanjenje Mariji, da bo rodila samega Božjega Sina, njen obisk pri teti Elizabeti, Giottovo upodobitev Jezusovega rojstva (novorojeni Jezus je Luč), Poklon Modrih, Svatbo v Kani Galilejski, Zadnjo večerjo Beata Angelica, pri kateri je slikar naslikal tudi Marijo.

Preko Marije k Jezusu

Italijanski gost je povedal, da je za vsemi Marijinimi upodobitvami globoka teologija, vprašanje pa je, kako gledalca nagovori kakšna Marijina podoba in kako on odgovarja na to. Na primer: kaj nam sporoča podoba Marije Pomagaj z Brezij in kaj mi vidimo v njej. Za to je potrebna globoka vera, pobožnost do Božje Matere in vdanost njej. Marija se vedno zaveda, da je ob njej Jezus. Je Mati Cerkve, za kar jo je razglasil drugi vatikanski koncil.

Marija vedno znova navdihuje vernike, ti snujejo njene nove upodobitve. Pravoslavci pišejo ikone, v katerih upodabljajo Sveto družino v nebesih, katoličani pa nanjo gledamo bolj človeško – na zemlji. Obojni bi se morali ob upodobitvah Marije srečevati, se bolj poglabljati drug v drugega, najprej pa v Marijo in njenega Sina. V njeno človečnost in globoko duhovnost. Jezusa so v prvih stoletjih prikazovali predvsem, kako trpi, pozneje pa tudi druge vidike njegovega življenja in delovanja.

Gostujoči predavatelj je nazadnje odgovarjal na številna vprašanja poslušalcev. FOTO: Jožef Pavlič

Predavanje sta vešče prevajala dr. Robert Bahčič in voditeljica Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt. Robert Bahčič je velikemu poznavalcu Marijih upodobitev v zgodovini umetnosti Giancarlu Polenghiju podaril tudi fotografijo Marije Pomagaj z Brezij. Pred tem je gost iz Italije iskrivo odgovarjal na številna vprašanja udeležencev predavanja.