Z urednico oziroma avtorico knjige se je pogovarjal dr. Miklavž Komelj, poznavalec pesništva med drugo svetovno vojno.

Marija Stanonik se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa

Pesniška antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se v diferenciaciji Slovencev med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Urednica ddr. Stanonik je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945.

Urednica ddr. Stanonik je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom, razčlenila je tudi diferenciacijo različnih taborov v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno.

Miklavž Komelj in Marija Stanonik med predstavitvijo knjige, ki bo izšla januarja. FOTO: Ivo Žajdela

Pomemben prispevek k razumevanju naše preteklosti

S knjigo Brez križa in imena je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani« z vsem znanstvenim aparatom.

Pesmi imajo pred drugimi dokumenti to prednost, da je vanje zajeto doživljanje in čustvovanje zamrznjeno.

Delo bo pomembno prispevalo k razumevanju naše preteklosti v težkem vojnem in povojnem času, saj imajo pesmi pred drugimi dokumenti to prednost, da je vanje zajeto doživljanje in čustvovanje zamrznjeno. Tako ostane v nepotvorjeni obliki ohranjeno za prihajajoče generacije.

Miklavž Komelj je pokazal knjižico s podpisom pesnika Odona Peterke, ki jo je pobral med odvrženimi predmeti. Podpis priča, da je bila nekoč pesnikova last. FOTO: Ivo Žajdela

Stanonikova se je izognila pesnikom, o katerih je pisal Pibernik

Dr. Miklavž Komelj je osvetlil izjemen pomen te najnovejše knjige. France Pibernik je po demokratizaciji obširno prikazal nekatere pesnike z domobranske oziroma protirevolucionarne strani, Franceta Balantiča (1921, Kamnik–1943, ubit v Grahovem), Ivana Hribovška (1923, Radovljica–1945, ubit domnevno v Hudi jami pri Laškem), Janeza Remica (1921, Bohinjska Bistrica–1945, ubit v okolici Slovenj Gradca), Odona Peterka (1925, Jesenice–1945, ubit v Kočevskem rogu).

Miklavž Komelj. FOTO: Ivo Žajdela

Balantiča in Hribovška je prikazal tudi v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev.

Stanonikova se je v tej knjigi izognila pesnikom, o katerih je veliko pisal Pibernik in so že splošno znani in uveljavljeni, ampak je pozornost namenila manj znanim.