Kot so s sedeža organizacije sporočili na predvečer mednarodnega dneva žensk, njihov program, ki temelji na območnih partnerstvih, vsak šolski dan oskrbuje več kot 2,6 milijona otrok na območjih z velikimi potrebami po vsem svetu. Ta izjemen dosežek je posledica nedavnih načrtovanih širitev dejavnosti šolske prehrane na Haitiju, v Južnem Sudanu in Etiopiji, pa tudi nujne rasti štirih programov v južni Afriki – v Malaviju, Zambiji, Mozambiku in Zimbabveju.

Preberite tudi: Marijini obroki: upanje, postreženo na krožniku

Organizacija »Marijini obroki« tako ob mednarodnem dnevu žensk in najnovejšem mejniku svoje dejavnosti izpostavlja nekatere neverjetne ženske, ki igrajo ključno vlogo pri uspehu njenih programov. Več deset tisoč predanih prostovoljk namenja svoj čas pripravi in strežbi obrokov za otroke v 16 državah, s čimer zagotavljajo, da lahko tisti, ki so najbolj izpostavljeni revščini in lakoti, z izobraževanjem gradijo svetlejšo prihodnost. To so večinoma ženske, pogosto matere ali babice učencev.

Erin Pratley, programska direktorica pri krovni organizaciji »Marijini obroki«, je ob tem povedala: »Naša šolska prehrana je mogoča le zaradi predanosti naših območnih prostovoljcev, med katerimi je večina žensk, ki poskrbijo, da je otrokom v šoli zagotovljen obrok, in so vsi pripravljeni na učenje s polnim želodcem.« Kot je pojasnila, so v zadnjih mesecih lahko razširili svoje delo na območjih z največjimi potrebami, kar pa ne bi bilo mogoče brez več ljudi, ki so se pridružili prostovoljnemu delu in pobudnikom akcije pomagali izpolniti ključno obljubo o vsakdanjem šolskem obroku.

Prostovoljka pomaga pri pripravi obrokov za otroke v Turkani na severu Kenije. FOTO: Vatican Media

Občestveni pristop organizacije »Marijini obroki«, ki temelji na vzajemnem spoštovanju in partnerstvu, je sestavni del uspeha in trajnosti njenih programov. Z opolnomočenjem območnih skupnosti in usposabljanjem prostovoljcev, da prevzamejo vsakdanje vodenje programa, omenjena organizacija, katere delovanje spodbuja rastoče globalno gibanje podpornikov, prostovoljcev in dobrotnikov, še naprej trajno vpliva na življenja otrok in celotnih skupnosti po vsem svetu.

Delam kot prostovoljka, ker vem, da s tem svojim otrokom zagotovim topel šolski obrok.

Zahvala posameznim prostovoljkam

Annie, Malavi: Annie je mati samohranilka dveh otrok. Kot kuharica prostovoljka na poti v šolo Dzunga prinaša drva, da prižge ogenj pod velikimi štedilniki. Annie živi 45 minut hoje od šole v mali zidani koči, ki je bila v ciklonu Freddy močno poškodovana, tako da mora njena družina ob dežju spati stoje, saj na tleh ni ničesar razen gole zemlje. Annie pripoveduje: »Zelo, zelo težko je najti delo in hrano. Kadar nimam hrane, otroci jedo enkrat na dan, v šoli. Nekaj denarja sem vložila v semena in gnojilo, oktobra lani sem zasadila vrtiček, vendar se je vse posušilo. Nenehno me skrbi, kako bom nahranila svoje otroke, kako jih bom vzgajala brez denarja. Moji otroci so moje upanje. Delam kot prostovoljka, ker vem, da s tem svojim otrokom zagotovim topel šolski obrok.«

Če v šoli ni hrane, otroci ne pridejo. Ko imajo hrano, vedno pridejo.

Myrlande, Haiti: Myrlande vsak šolski dan pripravlja riž in fižol za učence na osnovni šoli Verena II v haitijski prestolnici Port-au-Prince. Ima tri otroke. Kljub izzivom, ki jih prinaša nasilje tolp - med drugim se je zgodilo, da so se spopadi razširili na območje sole in je bil v delu stavbe zaneten požar -, je svoji vlogi v celoti predana: »Če v šoli ni hrane, otroci ne pridejo. Ko imajo hrano, vedno pridejo. Obisk šole in tukajšnja prehrana sta najboljši način, da ostanejo v šoli in se izognejo tolpam. To jih res spodbuja, da pridejo v učilnico in tam tudi ostanejo.«

Ko sem videla, kakšno veselje in predanost je to spodbudilo pri učencih, tudi pri mojih otrocih, sem še sama postala prostovoljka.

Fatness, Zambija: Fatness je kuharica prostovoljka na osnovni šoli Kapara v Zambiji. S človekoljubno organizacijo »Marijini obroki« sodeluje že od začetka programa pred desetimi leti. Takole pravi: »Šolanje sem pustila v sedmem razredu, v zgodnjih najstniških letih. Ob vseh drugih družinskih težavah je bil v času šolanja moj največji izziv lakota. Preden je prišel program Marijinih obrokov, sem opažala, kako se tudi moji otroci spopadajo z lakoto v šoli. Bila sem presrečna, ko so mi povedali, da je prišla organizacija, ki bo priskrbela hrano otrokom. Prišla sem v šolo, da bi se udeležila srečanj, kuharskih delavnic in predstavitev navodil za šolsko prehrano. Ko sem videla, kakšno veselje in predanost je to spodbudilo pri učencih, tudi pri mojih otrocih, sem še sama postala prostovoljka.«

V programu »Marijini obroki« sodelujejo neverjetne ženske, ki jih žene upanje za naslednjo generacijo - odločene so ukrepati in pripravljene storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi bili otroci v njihovi skupnosti deležni redne prehrane.