Okoli tri milijone prebivalcev Rusije je počastilo relikvijo pasu Device Marije, je včeraj ob slovesu relikvije na moskovskem letališču Vnukovo sporočil poglavar ruske pravoslavne Cerkve, patriarh Kiril I. 'Veliko privlačnost' relikvije so označili kot znamenje za občutenje ljudi, da 'kjer je svetost, tam je tudi Bog'.

Relikvijo pasu, ki sodi med najbolj češčene svete predmete v pravoslavnem svetu, so Moskvi posodili iz grškega samostana Vatopedi na gori Atos. Okoli pet tednov so si jo romarji lahko ogledali v petnajstih ruskih mestih. Po cerkvenih navedbah si je relikvijo zgolj na njeni zadnji postaji, v stolni cerkvi Kristusa Odrešenika v Moskvi, ogledalo osemsto tisoč ljudi. Po ljudskem izročilu naj bi pomagala pri zdravljenju neplodnosti.

Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je minuli konec tedna izrazil upanje, da bi relikvija pasu 'pripomogla k reševanju demografskih problemov v Rusiji'. Med srečanjem z menihi z gore Atos, ki so relikvijo na njenem potovanju po Rusiji spremljali, je Putin poudaril, da je omenjena razstava Rusijo in Grčijo duhovno zbližala.

Zaradi nepreglednih množic romarjev so razstavo relikvije v Moskvi podaljšali za štiri dni. Vodja sinodalnega oddelka za odnose z družbo, višji duhovnik Vsevolod Čaplin, je po navedbah ruske tiskovne agencije 'Interfax' dejal, da je takšen naval brez primerjave v ruski zgodovini. 'Niti Stalinov pogreb niti revolucionarni dogodki v začetku dvajsetega stoletja ali politična zborovanja ob zaključku stoletja se ne morejo primerjati z množico obiskovalcev relikvije,' je pojasnil Čaplin.

Na pobudo moskovske Ustanove svetega Andreja so menihi z gore Ato relikvijo prvič po več kot sto letih na ogled posodili neki tuji državi. Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je relikvijo počastil že 20. oktobra, takoj po njenem prihodu na letališče v St. Petersburgu.

Legenda pravi, da je Marija pas iz kamelje dlake izdelala sama. Pred smrtjo naj bi ga dala v varstvo apostolu Tomažu, zatem pa naj bi ga hranili v Jeruzalemu in Carigradu. V štirinajstem stoletju je pas prispel v samostan Vatopedi.