Film gledalca popelje na najhladnejšo celino sveta, a njegov namen ni zgolj vizualno občudovanje ledene pokrajine, temveč predvsem opozorilo na okoljski izziv – prekomerni lov na antarktični kril, »ki je temelj vsega živega na Antarktiki,« pojasni Magister.

Za predokus filma si oglejte napovednik: 

Odraščanje v slovenski skupnosti v Argentini

Marko Magister je odraščal v Bariločah, Argentini, in sicer v družini slovenskih korenin s šestimi otroki, kjer je bila slovenščina prvi in nekaj let časa edini jezik njegovega otroštva. »V naši družini smo se vedno pogovarjali izključno v slovenščini,« je povedal v intervjuju za Siol ter dodal, da so stari starši obeh staršev Slovenci. Španščino se je začel učiti šele ob vstopu v osnovno šolo: »Pri šestih letih začel obiskovati prvi razred osnovne šole, ne da bi zares znal špansko.«

V Bariločah deluje tudi sobotna slovenska šola, namenjena ohranjanju jezika in kulture. »Tako sem bil ves čas obdan s slovenščino in slovenskim okoljem. S španščino sicer nisem imel večjih težav. Ko si otrok, se jezika hitro naučiš,« razloži in pove, da argentinski Slovenci govorijo slovenščino s primorskim naglasom, zato ga sogovorniki pogosto vprašajo, »ali prihajam s Primorske ali iz Italije«.

View this post on Instagram

Ljubezen do domovine Slovenije

O Sloveniji je imel vedno lepo predstavo, vse od gora, narave do miru. »Doma imamo fotografijo, na kateri je moj stari ata, v ozadju pa Ojstrica, njegov najljubši hrib,« pripoveduje in doda, da jo je prvič obiskal pri petnajstih letih. Doma so ljubezen do domovine ohranjali tudi z glasbo – pozna pesmi Adija Smolarja, poslušali pa so tudi Don Mentony Band in Andreja Šifrerja.

Film dveh bratov, ki raziskujeta odmaknjene dele sveta

Dokumentarec Antarktika – Območje 1 so snemali leta 2023, lani pa so ga prvič predstavili v Buenos Airesu. Magister je pri projektu sodeloval z argentinskima ustvarjalcema, bratoma Juliánom in Joaquínom Azulayem, znanima kot Gauchos del Mar oz. v slovenščini Gavča morja. Sta pustolovca in filmska ustvarjalca, ki že vrsto let raziskujeta odmaknjene obale Južne Amerike in drugih delov sveta. 

Naslovnica filma Antarktika – Območje 1. FOTO: arhiv Festivala gorniškega filma

Magister poudari, da argentinska brata »pri svojih filmih vedno izhajata iz istega pristopa: surfanje na najbolj norih, odročnih lokacijah povežeta z lokalno problematiko,« in tokrat je problematika prekomerni lov antarktičnega krila – drobnih morskih rakov, ki predstavljajo temelj prehranjevalne verige na omenjeni celini. »Gre za eno največjih, če ne kar največjo biomaso na svetu in če to osnovo odstraniš, pride do kolapsa celotnega ekosistema,« opozarja Magister.

Film o krilu, ki drži pokonci Antarktiko

Kril je ključen za prehrano kitov in drugih morskih živali, ogrožajo pa ga podnebne spremembe in intenziven industrijski lov, zlasti za potrebe prehranskih dopolnil (omega 3), barvil in ribje krme. Film posebej izpostavlja prizadevanja za »vzpostavitev zavarovanega morskega območja (Marine protected area),« t. i. Območje 1, a so politični dogovori oteženi, saj odločitve v okviru Antarktičnega sporazuma temeljijo na soglasju vseh 57 podpisnic. »Ker se Rusija in Kitajska s prepovedjo lova na kril ne strinjata, takšnih ukrepov ni mogoče sprejeti,« pojasni.

»Surfarska ekspedicija v filmu Antarktika je zato na neki način le vizualno privlačen okvir, izgovor, da lahko opozorimo na bistvo – problematiko krila, ki je temelj vsega živega na Antarktiki,« obrazloži Magister in pove, da želijo s filmom predvsem prebuditi zavest o resnosti razmer in ustvariti pritisk na odgovorne k zaščiti tako območja Domain 1. 

Antarktika kot skupna odgovornost

Festival gorniškega filma je že dve desetletji prostor srečevanja vrhunskih alpinističnih, pustolovskih in okoljskih zgodb. Letos je mednje umestil tudi pripoved o oddaljeni Antarktiki, ki pa, kot opozarja Magister, ni oddaljena od naše odgovornosti.

V času, ko naravne lepote pogosto postanejo zgolj kulisa za spektakel, Magistrov film gledalca sooči z vprašanjem, kaj pomeni varovati ravnovesje tam, kjer je narava najkrhkejša. Sporočilo ustvarjalca je jasno: »Antarktika ne ostane le oddaljena kulisa, temveč postane skupna odgovornost.«