Dvodnevni obisk papeža Frančiška v Maroku mediji v tej pretežno muslimanski državi ocenjujejo kot pomemben mejnik. Kot je poročal spletni portal Vatican News, je bila na naslovnicah štirih sobotnih izdaj objavljena papeževa fotografija. Večina tamkajšnjega prebivalstva je obisk sprejela pozitivno, številni Maročani pa so prepričani, da jih je voditelj Katoliške cerkve obiskal z namenom, da potolaži muslimane po terorističnih napadih na dve mošeji na Novi Zelandiji sredi letošnjega marca.

Več časnikov je poudarilo, da je mirno sožitje kristjanov in muslimanov v tej arabski deželi povsem mogoče. Skoraj vsi časniki so omenjali papeževo skrb za migrante in ugotavljali, da se Kraljevina Maroko glede tega vprašanja v celoti strinja s svetim očetom.

Dnevnik L'Opinion, ki izhaja v francoskem jeziku, je na naslovnici zapisal: »Papež Frančišek med nami«. V prispevku so nanizane številne vzporednice med Frančiškovim obiskom in obiskom papeža Janeza Pavla II. avgusta 1985. »Papež prihaja tudi zato, da bi nas potolažil po streljanju v Christchurchu,« so še zapisali v dnevniku. V terorističnem napadu na Novi Zelandiji 15. marca letos je življenje izgubilo 50 ljudi, najmanj 50 pa je bilo ranjenih.

Televizijske postaje v Maroku so večkrat predvajale papeževo video sporočilo maroškemu ljudstvu, v katerem je Frančišek dejal, da v Maroko prihaja »kot romar miru in bratstva, ki ju svet tako zelo potrebuje«. Tako kristjani kot muslimani so pozvani, da »živijo kot bratje, se spoštujejo v različnosti in si pomagajo v potrebah«. V veselje mu bo, je dodal, da bo ta prepričanja neposredno podelil med srečanjem z Maročani v Rabatu.

Maroški nadškof o sadovih Frančiškovega obiska

Ob zaključku papeževega obiska v Maroku pa je rabatski nadškof Cristobal Lopez Romero v pogovoru za spletni portal Vatican News spregovoril o njegovem učinku in svojih upih za prihodnost maloštevilčne maroške Cerkve.

Nadškof Lopez Romero je dejal, da je Bogu hvaležen za vse milosti, ki jih je papežev obisk prinesel maroški Cerkvi. Zahvalil se je vsem državnim in cerkvenim oblastem, ki so si prizadevale za uspeh obiska, nato po izpostavil tri teme, o katerih je govoril papež, in so bile za Maročane še posebej zanimive.

Medverski dialog

Glede medverskega dialoga je nadškof prepričan, da lahko po kraljevih in papeževih besedah stopijo korak naprej. Doselj je bilo veliko govora o »sožitju« in »strpnosti«, toda kralj je dejal, da zgolj strpnost ne zadošča. Tudi nadškof vedno znova ponavlja, da se mora odnos premakniti na stopnjo prijateljstva, medsebojnega poznavanja in bogatenja: da bi kristjani in muslimani skupaj gradili univerzalno bratstvo. Začeti pa je treba pri sebi in narediti kakovosten skok v islamsko-krščanskem dialogu; nadškof ni prepričan, ali jim bo to uspelo, vsekakor pa je treba nemudoma začeti z delom.

Migracije

Glede vprašanja migracij je nadškof spomnil na papeževe besede, da je migracija človekova pravica; papež je ob tem navedel štiri besede za pravilen odnos držav sprejemnic do migrantov: sprejeti, zaščititi, pospeševati in vključevati.

Nadškof se zaveda, da je na tem področju potrebnih veliko sprememb, najpomembneje pa je, da ljudje »odpremo svoja srca. Nujno je, da se vrata odprejo potem, ko smo že odprli svoja srca.« Spremeniti je treba tudi zakonodajo o mednarodni trgovini in gospodarskem sistemu, da bi ljudje imeli možnost ostati v domovini, ne pa da jo morajo zapustiti zaradi vojne ali iz gospodarskih razlogov. Migracija je pravica, toda nujno je, da jo lahko izpeljemo na pravi način, s spoštovanjem človekovih pravic.

Prozelitizem

V nagovoru posvečenim osebam v Rabatu je papež Frančišek omenil tudi prozelitizem – poskus spreobračanja v drugo vero s prepričevanjem in argumenti -, ki je v Maroku prepovedan, saj večina prebivalstva pripada muslimanski veri.

Papež je maroške kristjane pozval, naj ne izvajajo prozelitizma. Nadškof Lopez Romero je pojasnil, zakaj je papež tako skrbno izbral besede za svoj nagovor:

»Obstajajo kristjani, ki tega vidika ne razumejo: Cerkev ne želi izvajati prozelitizma. Že Benedikt XVI. je dejal, da se Cerkev ne širi s prozelitizmom, ampak s privlačnostjo pričevanja. Zato se imamo v Maroku, kjer je prozelitizem prepovedan, lepo, saj si tega ne želimo izvajati. Naš cilj ni povečati števila članov Cerkve; naš cilj je Božje kraljestvo, krepitev miru in bratstva, spoštovanja do življenja, več ljubezni in resnice.«

Vir: Kathpress / Vatican News
Foto: Vatican News