Martina Breclja so leta 2023 izvolili za predsednika Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Društvo skrbi za pomembne dogodke slovenske skupnosti na Tržaškem, med drugim za študijske dneve Draga na Opčinah.

Dokazal je, kdo je moril v Trstu 10. marca 1944

Leta 2016 je po intenzivnem raziskovanju v arhivih, predvsem v Arhivu Slovenije, pri založbi Mladika izdal knjigo Anatomija političnega zločina. V njej je prikazal veliko temo med drugo svetovno vojno v Trstu, vosovski umor zakoncev Stanka Vuka in Danice Tomažič ter njunega znanca Draga Zajca 10. marca 1944. Z izjemno analizo literature, arhivskih virov in pričevanj je ugotovil, da so zločin v Trstu, za katerega so vse do leta 2016 pisali, da ga je storila »nasprotna«, to je protikomunistična stran, storili načelnik VOS na južnem Primorskem Vidko Hlaj ter vosovska varnostnika Albert Gruden in Slobodan Šumenjak. To je glede analize virov in presenetljivih dognanj verjetno najboljša tovrstna raziskava po demokratizaciji Slovenije.

Poglobljena in izvirna analiza ontoloških pojmov

Leta 2025 je Martin Brecelj pri milanski založbi Mimesis objavil filozofsko knjigo La costruzione della realtà. Unità e pluralità delle scienze empiriche (Razprava o zgradbi realnosti). O čem piše v njej? Dogodki in bitja, s katerimi se ukvarjajo znanosti o človeku, se razlikujejo od tistih, ki jih proučujejo biološke vede, pa tudi od onih, ki jih obravnavajo kemijske in fizikalne znanosti. Če pogledamo natančneje, se tudi biološki dogodki in bitja razlikujejo od kemijskih in fizikalnih; celo kemijskih dogodkov in bitij ni mogoče v celoti zvesti na fizikalne. Te razlike so ontološke narave, saj zadevajo način, kako se dogodki dogajajo in kako bitja so, kar pomeni, da se nanašajo na njihovo realnost. Toda na čem temeljijo? Če upoštevamo, da ne glede na vse nakazane razlike govorimo vselej o dogodkih in bitjih, pa moramo po drugi strani pojasniti tudi, na čem temelji njihova enotnost.

Tem in sorodnim vprašanjem je Martin Breclj posvetil knjigo. V njej na dobrih 200 straneh ponuja poglobljeno in izvirno analizo ontoloških pojmov, kot so dogodek, bitje in vzročnost, hkrati pa osvetljuje njihove epistemološke razsežnosti. Posebno se je pomudil pri teoriji o znanstvenih razlagah. S sistemskim pristopom pokaže, kako je mogoče misliti pluralnost empiričnih znanosti, ne da bi spregledali njihove temeljne enotnosti.

V zadnjih letih se posveča filozofskim in širše kulturnim temam

Martin Brecelj se je rodil leta 1953 v Buenos Airesu v Argentini, od leta 1964 živi in deluje na Tržaškem in Goriškem v Italiji. Iz filozofije je magistriral na tržaški univerzi. Služboval je kot časnikar pri Primorskem dnevniku v Trstu, dolgo pa je že aktiven v javnem življenju Slovencev v Italiji. Bil je pokrajinski in deželni politični tajnik stranke Slovenska skupnost ter občinski svetnik in podžupan v devinsko-nabrežinski občini. Danes je predsednik Društva slovenskih izobražencev v Trstu.

V zadnjih letih se intenzivneje posveča svojim filozofskim in širše kulturnim zanimanjem. Objavil je več esejev in sodeloval na simpozijih s prispevki o trajnostnem razvoju, globalizaciji, trajnem miru, totalitarizmih 20. stoletja, slovenski spravi ter o osebnostih, kot so Ludwig Boltzmann, Carlo Michelstaedter, Vinko Brumen, Boris Pahor, Alojz Rebula, Dušan Pirjevec in Stanko Vuk.

Pred sedanjim delom je izdal tri samostojne knjige: leta 2000 pri založbi Mladika predelano magistrsko nalogo Rivoluzione e catarsi. Il pensiero filosofico di Dušan Pirjevec; leta 2016, prav tako pri Mladiki, Anatomija političnega zločina. Trojni umor v Rossettijevi ulici med ugibanji in dejstvi; leta 2024 pa pri založbi Gaspari v Vidmu italijansko izdajo knjige Anatomija političnega zločina,Il triplice omicidio di via Rossetti. Anatomia di un delitto politico nella Trieste occupata. Za to zgodovinsko raziskavo je leta 2016 prejel častno priznanje Boruta Meška.