Odlikovanje je Martinu Kostrevcu podelil avstrijski veleposlanik Konrad Bühler, ob prisotnosti avstrijske častne konzulke v Mariboru Helge Rudorfer (21. 11. 2025). Vir: e-maribor.si

Martin Kostrevc je pomembna osebnost v prizadevanjih za ohranjanje zgodovinskega spomina na povojna grobišča in povojne poboje na območju Pohorja. 93-letnemu Kostrevcu je za njegovo prizadevanje 21. novembra 2025 Republika Avstrija podelila zlati častni znak za zasluge Republike Avstrije.

Republika Avstrija je Martinu Kostrevcu podelila zlati častni znaki za zasluge. Vir: e-maribor.si

Pot do spomenika ni bila lahka, lokalni levičarji so ga poskušali onemogočiti

Kot poroča e-maribor.si so avstrijske oblasti podelile zlati častni znaki za zasluge Republike Avstrije Martinu Kostrevcu, ki si je dolgo prizadeval za ohranitev spomina na mnoge ljudi, ki so jih komunisti leta 1945 umorili pri Arehu na Pohorju. Odlikovanje je priznanje njegovemu vztrajnemu in dolgoletnemu delu, s katerim je dosegel, da na Pohorju od leta 2024 stoji spomenik, posvečen tem ubitim. Pot do spomenika ni bila lahka, lokalni levičarji, varuhi komunistične mitologije, so mu metali polena pod noge in ga poskušali onemogočiti. Vztrajal je, ni bilo lahko, a mu je uspelo.

Martin Kostrevc ob grobiščih pri Arehu na Pohorju (11. 9. 2015). Foto: Ivo Žajdela

Dolgoletni boj za zgodovinski spomin

Njegovo delo ni vključevalo le idejne zasnove obeležja, ampak tudi zbiranje dokumentov, pričevanj, podpor domačinov ter številne pobude, naslovljene na slovenske in avstrijske ustanove. Prav dejstvo, da je Kostrevc vzpostavil most med skupnostmi ob meji, je po mnenju avstrijskih predstavnikov eden ključnih razlogov za podelitev odlikovanja.

Eno od grobišč na areškem Pohorju. Foto: Ivo Žajdela

Odlikovanje ni bilo zaman

Odlikovanje ni bili podeljeno zaman, so zapisali na e-maribor.si, saj se bo Kostrevc, dokler mu bodo moči dopuščale, še vedno boril za to, da vse žrtve komunističnega nasilja dobijo svoj spomenik. »Delo se s tem še ni končalo,« je dejal Kostrevc in omenil tudi naslednika, ki bo vodi nove raziskave nedolžno ubitih ljudi na Pohorju in skrbel tudi za spomenik. To je Vojko Golob, občinski svetnik SDS, občine Hoče-Slivnica. Martinu Kostrevcu je ob prejetju častnega zlatega znaka, čestital tudi Janez Janša, predsednik SDS.

Mitja Ferenc je na FB zapisal: »Zadovoljen in vesel, da je moj prijatelj Martin Kostrevc, s katerim sva pred 19 leti začela evidentirati in sondirati prikrita grobišča na Pohorju, danes iz rok veleposlanika Republike Avstrije Konrada Büchlerja prejel visoko državno odlikovanje. Z njim ga je za njegovo delo nagradil predsednik Republike Avstrije Akexander Van der Bellen.«

Izkop enega od grobišč pri Ruški koči na Arehu 6. 11. 2007. Foto: P. Jamnik

Kostrevc je prispeval k zgodovinsko odgovornemu odnosu do preteklosti

Nagrado zlatega častnega znaka za zasluge Republike Avstrije je Martinu Kostrevcu izročil v prostorih avstrijskega častnega konzula v Mariboru avstrijski veleposlanik v Republiki Sloveniji dr. Konrad Bühler, ob prisotnosti avstrijske častne konzulke v Mariboru Helga Rudorfer.

Podelitev zlatega častnega znaka za zasluge tujcu ni samoumevna. Avstrija ga namenja posameznikom, ki s svojim delom pomembno prispevajo k ohranjanju vrednot, mednarodnemu sodelovanju ali krepitvi razumevanja med narodi. V obrazložitvi odlikovanja so navedli, da je Kostrevc s svojim delom »prispeval k humanemu, zgodovinsko odgovornemu odnosu do preteklosti« in »krepil čezmejno spoštovanje žrtev totalitarnih režimov.

Informativni del spomenika umorjenim pri Arehu na Pohorju. Foto: Ivo Žajdela

Odsotnost medijev, črna pika slovenskega novinarstva

Kot so zapisali na e-maribor.si, ostaja ob tem dogodku grenak priokus. »Na svečanosti ob podelitvi odlikovanja ni bil prisoten niti en večji mariborski medij – nobena lokalna televizija, radio ali časopis. Edini, ki je dogodek pokril in se ga udeležil, je bil le naš portal e-maribor.si. Ob tem se sprašujemo, kje je bil novinar Večera, časnika, ki se ima za neodvisnega?

Ta odsotnost medijev odpira vprašanja o selektivnem pristopu slovenskih medijskih hiš do tem, ki so povezane z zgodovino komunističnega nasilja. Dogodek, ki ga je tuja država ocenila kot izjemno pomembnega in vrednega najvišjega priznanja, je v domačem medijskem prostoru ostal skoraj povsem prezrt. To kaže, da se velik del slovenske javne sfere še vedno izogiba temam, ki odpirajo pogled v temnejše plati preteklosti.

Kostrevčeva zgodba ostaja pomemben opomin, da spoštovanje žrtev totalitarnih režimov ne pozna političnih barv. In da je spomin na nedolžne žrtve dolžnost vsake demokratične družbe, ne pa stvar izbire ali medijske selekcije.

Martinu Kostrevcu za odlikovanje Republike Avstrije iskreno čestitamo. Upajmo, da bo nova oblast v Sloveniji sprevidela, da je takim srčnim ljudem, kot je Martin Kostrevc, potrebno podeliti priznanje s strani slovenske države.«

Martin Kostrevc in Ingeborg Mallner iz društva Landsmannschaft und Hilfsverein der Deutsch-Untersteirer v Gradcu (5. 10. 2024). Foto: Ivo Žajdela

Leta 2024 so na Arehu na Pohorju odkrili spomenik ob grobiščih

5. oktobra 2024 so na Arehu na Pohorju odkrili spomenik ob grobiščih ljudem, ki so jih leta 1945 tam množično ubijali komunisti. Blagoslovil ga je mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, lavni govornik je bil dr. Mitja Ferenc.

Na slovesno prireditev so prišli mnogi iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, celo iz ZDA. Spomenik je sestavljen iz treh delov, iz betonske konstrukcije, abstraktno simbolistične oblike, tako, da si sporočilnost lahko vsak razlaga po svoje, iz stebra z napisi, tudi z nekaj imeni in velikega belega križa.

Levo Martin Kostrevc, Tone Kuntner in Ingeborg Mallner, desno Jože Dežman, Mitja Ferenc, nadškof Alojzij Cvikl in Johan Kraner, sin umorjenega na Pohorju (5. 10. 2024). Foto: Ivo Žajdela

Mitja Ferenc: Spominjam se, ko me je Martin Kostrevc poklical po telefonu

Govornik je bil zgodovinar dr. Mitja Ferenc, član vladne komisije za vojna grobišča, ki je vodil sondiranja in izkop enega grobišča na moriščih na Arehu. Spomnil je, da je bilo Pohorje dolgo časa siva lisa v prepoznavanju krajev pomorov. »Vedelo se je, da so iz zaporov v Mariboru in taborišča Šterntal pri Ptuju na Pohorje pripeljali in tam umorili večje število civilistov in vojnih ujetnikov različnih narodnosti. Kljub pričevanjem nekaterih udeležencev umorov in redkih, ki so se z morišč rešili, se za natančne lokacije grobišč vse do leta 2006 ni vedelo.«

»Spominjam se kot bi bilo včeraj, ko me je /Martin Kostrevc/ nekega poletnega dne poklical po telefonu in obvestil, da je prepričal dva poznavalca, ki bi pokazala grobišča na Pohorju. Eden od njiju je bil v času povojnih pobojev 11-letni pastir, ki si je zapomnil mesta zasutih jam in predmetov okoli njih. To mu je dalo slutiti, da so pod tanko plastjo zemlje zakopani ljudje. Poizkusni izkop leta 2006, v eni izmed naključno izbranih jam, ki sva jo izvedla z Martinom Kostrevcem, je potrdil njegove navedbe.«

Martin Kostrevc, najbolj zaslužen za obujanje spomina na umorjene pri Arehu na Pohorju (5. 10. 2024). Foto: Ivo Žajdela

Leta 2006 so na dvanajstih krajih našli človeške ostanke

Tako je lahko Komisija Vlade RS za ureditev vprašanj prikritih grobišč prosila pristojno ministrstvo za odobritev sondiranja štirinajstih evidentiranih lokacij na Pohorju. 61 let po dogodkih je torej nekdanji pastir z izredno natančnostjo določil mesta morišč. 23. in 24. novembra 2006 so na dvanajstih od štirinajstih krajev kmalu našli človeške ostanke in različne predmete umorjenih. Z dodatnimi raziskavami v naslednjem letu so odkrili nova grobišča.

Eno od grobišč na areškem Pohorju. Foto: Ivo Žajdela

1/10