Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Areh na Pohorju: povojni pomori [2]

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 03. 10. 2024 / 06:34
Oznake: Družba, Vojna, Zgodovina
Čas branja: 10 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.10.2024 / 08:55
Ustavi predvajanje Nalaganje
Areh na Pohorju: povojni pomori [2]
Izkop enega od grobišč na Arehu 5. novembra 2007. FOTO: Mitja Ferenc

Areh na Pohorju: povojni pomori [2]

Leta 2007 je vladna komisija za grobišča sondirala lokacije grobišč v Tezenskem gozdu pri Mariboru in na Arehu na Pohorju. Rezultati so potrdili strašljiva predvidevanja o množičnosti pomorov tod. Največ zaslug za najdbo grobišč na Arehu ima Martin Kostrevc.

Nadaljevanje iz: Areh, Pohorje, grobišče, povojni pomori, Zdenko Zavadlav [1]

Medtem ko je v gozdovih na območju Teznega zakopanih okoli 15.000 ljudi, se za Hočko Pohorje in Areh domneva več tisoč ubitih ljudi, tudi do štiri do šest tisoč.

V prejšnjem prispevku sem opisal pričevanje Zdenka Zavadlava o pomorih civilistov na Hočkem Pohorju. Za potrebe tega članka mi je dr. Mitja Ferenc leta 2016 opisal, kako so t. i. Zavadlavovo grobišče sondirali 10. avgusta 2007. To je bilo dan po sondiranju protitankovskega jarka pri Teznem, ki je bilo zaradi potrditve množičnosti zelo pretresljivo. Vladna komisija je sondirala dve grobišči in potrdila njun obstoj. V enem so bili posmrtni ostanki umorjenih, verjetno zaradi zemlje, v precej nerazpadlem stanju. Leta 2011 je nekdo, verjetno lastnik gozda, z neustreznim vlečenjem debel preko grobišč, ti precej poškodoval.

Martin Kostrevc, najbolj zaslužen za obujanje spomina na umorjene pri Arehu na Pohorju. FOTO: Ivo Žajdela

Pomen Martinov Kostrevcev

Poleg grobišča, ki ga je opisal in pokazal Zavadlav (pod kočo Planika), smo brali pričevanje nekoga »z juga« (morda srbskega četnika) o pobojih na Pohorju, verjetno na območju Areha. Šlo je za dve različni lokaciji, saj je »Zavadlavovo« grobišče na višini 750 metrov, na Arehu pa 1.200 metrov.

Potem se je čez nekaj let, leta 2005 in 2006, pojavil Martin Kostrevc iz Frajhajma, ki je pokazal mesta grobišč na Arehu in poskrbel za publiciteto. Gre za območje vzhodno od cerkve sv. Areha in hotela Areh, ki se razprostira dva kilometra do vrha Sedovec.

Martin Kostrevc je s pomočjo domačinov ugotovil množico grobišč na Arehu. Pomagala sta mu predvsem Franc Ačko (na fotografiji) in Alojz Ačko iz Frajhajma. FOTO: Ivo Žajdela

Martin Kostrevc je odkril 30 grobišč

Na Arehu so ubili domačine, ljudi, ki so jih obtožili nemštva in tudi ljudi iz ostalih jugoslovanskih republik (begunci pred partizansko vojsko maja 1945, predvsem srbski in črnogorski četniki ter tudi Hrvati). Poboji so trajali do januarja 1946. Med ubitimi so bili tudi ženske in otroci.

Martin Kostrevc je s pomočjo domačinov ugotovil množico grobišč na Arehu. Pomagala sta mu predvsem Franc Ačko in Alojz Ačko iz Frajhajma. Ob njih je postavil majhne lesene križe. Odkril je 30 grobišč, leta 2006 so jih s sondiranjem potrdili dvanajst, leto kasneje pa še več, tako da jih je vladna komisija pod vodstvom Mitje Ferenca sondirala 18. Eno grobišče so tudi izkopali, v njem pa so našli posmrtne ostanke kar 190 oseb, kar kaže na množičnost tam umorjenih, domnevno naj bi jih po mnenju Kostrevca bilo kar od 4.000 do 6.000. Po potrditvi grobišč je bila ob grobiščih na Arehu decembra 2007 žalna slovesnost, na kateri so se poleg članov iniciative in domačinov zbrali tudi študenti zgodovine z mariborske Filozofske fakultete.

Že leta 1991 so ob grobiščih sorodniki na Pohorju ubitih Nemcev postavili večji lesen križ, država pa kasneje še informativno tablo.

Eno od 30 grobišč na Arehu. FOTO: Ivo Žajdela

Grobišče pri Ruški koči

Mitja Ferenc je v knjigi Prekopi žrtev iz prikritih grobišč (Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2012) natančno opisal sondiranje grobišč in izkop enega izmed njih. Gre za grobišče, za katerega je vladna komisija za grobišča določila ime Lobnica – grobišče pri Ruški koči na Arehu 3 (občina Ruše, nadmorska višina 1204 metrov, k. o. Lobnica, parcela št. 542/9). V nadaljevanju povzemam Ferenčev opis.

»Po cesti Hočko Pohorje–Ruška koča na Arehu se peljemo do odcepa makadamske ceste na desno, ki je pred kape­lico pod vrhom. Po njej se peljemo še 100 m do odcepa, kjer zavijemo desno na kolovozno pot. Po njej gremo ra­hlo navzdol 150 m. Grobišče se nahaja v gozdu severno od ceste.

Eno od 30 grobišč na Arehu. FOTO: Ivo Žajdela

Po sledi grobišč – potrdili osemnajst grobišč

V maju in juniju 1945 so iz Maribora in okolice pripeljali na Pohorje večje število civilistov različnih narodnosti in vojnih ujetnikov ter jih ubili na različnih lokacijah. Na Arehu je evidentiranih 13 manjših kotanj v katerih smo potrdili obstoj človeških posmrtnih ostankov.

Med pašo na Pohorju je poleti 1945 takrat enajstletni pa­stir opazil več sveže zasutih jam in predmetov okoli njih, ki so mu dali slutiti, da so pod tanko plastjo zemlje za­kopani ljudje. Pred nekaj leti je spomine zaupal doma­činu Martinu Kostrevcu, ki mi je lokacije pokazal. Med evidentiranjem sva naredila poizkusni izkop v eni izmed naključno izbranih jam in že v globini 25 cm naletela na kosti. Komisija Vlade RS za ureditev vprašanj prikritih grobišč je nato odobrila in omogočila sondiranje štirinaj­stih od dvaindvajsetih evidentiranih lokacij. Enainšestde­set let po dogodkih, novembra 2006 se je nekdanji pastir z izredno natančnostjo spomnil krajev in določil mesta za poizkusni izkop. Na dvanajstih od štirinajstih krajev so bili kmalu pod površjem najdeni človeški ostanki in različni predmeti ubitih. Naslednje leto smo s strojnimi son­dažnimi izkopi območje še natančneje raziskali in skupno potrdili osemnajst grobišč.

Eno od 30 grobišč na Arehu. FOTO: Ivo Žajdela

Ugotovitev o izvoru ubitih

Odgovor na vprašanje kdo izmed zajetih in vrnjenih pri­padnikov hrvaških oboroženih sil, črnogorskih četnikov, Slovencev ali pripadnikov nemške manjšine na Štajer­skem, leži v katerem od grobišč zaradi pomanjkanja po­datkov ni bilo mogoče podati.

Da bi pridobili podatke vsaj o številu, spolu, starosti in narodnosti ubitih na Pohorju, se je Komisija RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč novembra 2007 odlo­čila za prekop dveh, na videz manjših grobišč: Lebejeva frata 1 in Grobišče pri Ruški koči na Arehu št. 3. Mini­strstvo za delo, družino in socialne zadevo je izdalo dovo­ljenje za prekop, prav tako je s prekopom pisno soglašal lastnik zemljišča Planinsko društvo Rače.

Izkop grobišča na Arehu 5. novembra 2007. Antropologinja Petra Leben Seljak pri zbiranju podatkov. FOTO: Mitja Ferenc

Težave in nepred­videne okoliščine

Izkop so že od vsega začetka spremljale težave in nepred­videne okoliščine. Za iznos človeških posmrtnih ostankov iz obeh grobišč je naročnik Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v razpisnih pogojih določil tri delovne dni. Pokazalo se je, da je bil razpis neustrezno in pozno pripravljen in ni predvidel načina reševanja nepredvide­nih zapletov. Delo so otežile tudi temperature, ki so se približevale ledišču.

Izkop 5. novembra 2007 se je začel z zamudo, saj so ti­sto jutro vlomili v poslovne prostore izvajalca Pogrebnega podjetja Maribor. Arheolog Draško Josipovič je spo­ročil, da je poslovno zadržan in naj se izkopavanje začne brez njega. Poleg izvajalca sva pri izkopu od začetka bila navzoča kriminalist Bojan Vidovič iz Policijske uprave Maribor ter avtor knjige kot vodja evidentiranja prikri­tih grobišč v Sloveniji in član ožje skupina za prekope v okviru Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Sloveniji.

Izkop enega od grobišč na Arehu 5. novembra 2007. FOTO: Mitja Ferenc

Najdba razstreliva na grobišču

Z manjšim rovokopačem je izvajalec v sredini kraterja pa­zljivo odstranil humusno površinsko plast grobišča in v globini okoli 30 cm naletel na človeške posmrtne ostanke. Nato je želel pripraviti prostor na zunanjem robu kraterja, a je prav tako pod rušo, v globini 20 cm naletel na kosti. Sklenili smo, da se z deli do prihoda arheologa preneha. Ta naj bi ugotovil, kaj je v danih razmerah najbolje storiti. Po njegovem prihodu so se dela nadaljevala, da bi ugoto­vili obseg grobišča. Z rovokopačem je bil narejen okoli obsega grobišča vkop (15 x 10 m) da bi lahko zemljo ob izkopavanju premetali vanj. Pri izkopu smo opazili, da je zemlja v določeni globini črna. Domnevali smo da je to posledica razstreljevanja grobišča. Res smo kmalu za­tem naleteli na ovoje vojaškega smodnika. Obvestili smo kriminalista PU Maribor, ki je na kraj napotil pristojno ustanovo civilne zaščite (ekipo za neeksplodirana ubojna sredstva). Ta je z detektorjem raziskala območje in našla 148 ovojev 100 g vojaškega dinamita angleške izdelave Nobel s Tip 808. Nekateri ovoji so imeli še detonatorje.

Čevelj s kostmi iz izkopa grobišča na Arehu 5. novembra 2007. FOTO: Mitja Ferenc

Grobišče Lebejeva frata 2

Med tem časom se je delovna ekipa preselila na lokaci­jo Lebejeva frata 1 in začela s pripravami na izkop po­smrtnih ostankov v grobišču dimenzij okoli 4 x 3 metre. Prav tako smo še enkrat sondirali nekaj deset metrov oddaljeno evidentirano lokacijo grobišča Lebejeva frata 2, kjer smo v nasprotju z ročnim sondiranjem iz leta 2006 potrdili obstoj človeških posmrtnih ostankov. Vkopna jama je bila velikosti okrog 3 x 2,5 metra.

Na koncu prvega delovnega dneva smo sprejeli odločitev, da naslednji dan iznesemo posmrtne ostanke na lokaciji Areh 3. Predvideli smo, da bi za to potrebovali pol dneva. Nato pa bi izkop iz grobišča Lebejeva frata 1 izvedli po arheološko podobni metodi z iznosom celotnih okostij. Po mnenju arheologa je bila lega okostij v tem grobišču primernejša za tovrstno ekshumacijo.

Umorjene so morilci zvezali in nemočne umorili. FOTO: Mitja Ferenc

Grobišče večje od predvidevanj

Po odstranitvi neeksplodiranih ubojnih sredstev na Arehu se je izkop nadaljeval ročno. Delavci pogrebnega podje­tja so ob koncu dneva v zemlji vidne posmrtne ostanke prekrili.

Naslednji dan je bilo ob izkopu najdeno še nekaj kosov dinamita, jasno pa je bilo, da je grobišče nekajkrat večje od ocenjenega, zato je izvajalec nadaljevanje dela pogoje­val z novo naročilnico za dodatna nepredvidena dela. Ker pri izkopu ni bil prisoten predstavnik naročnika oziroma investitorja, sem kot predstavnik Vladne komisije prosil, naj iz Sektorja za vojna grobišča pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve nemudoma pride oseba s pooblastili ter ukrepa glede na razmere.

Med izkopom grobišča so raziskovalci naleteli na veliko več ubitih, kot so pričakovali. FOTO: Pavle Jamnik

Pomanjkanje sredstev in časa

Drugi dan izkopavanja smo ugotovili, da je bilo grobi­šče dvakrat zasuto. Po Josipoviču so najprej skopali jamo kvadratne oblike, zatem pa so vanjo pometali trupla prve skupine, ki je bila ustreljena v bližini. Jamo so delno za­suli, tudi z apnom, nato pa so jo še enkrat uporabili za pokop, z rahlim zamikom v vzhodni smeri. Zvečer so skeletne ostanke okoli 62 oseb odpeljali v hrambo na pokopališče Dobrava.

Tretji dan smo jamo razširili do velikost 20 x 15 m, na zahodni strani pa je bil narejen t. i. profilni izkop jamnega roba, s katerim smo ugotovili globino grobišča.

Zaradi pomanjkanja sredstev in časa smo jami na lokaciji Lebejeva frata zasuli. Pred zasutjem so posmrtne ostanke po celotni dolžini zaščitili s polivinilasto folijo, na katero smo naložili sušice, kar naj bi olajšalo delo pri kasnejšem izkopu. Še enkrat smo tudi neuspešno iskali tretjo grobi­šče na območju Lebejeve frate.«

Ivo Žajdela, Areh je prekrit z grobišči, Demokracija, 15. 9. 2016Konec v: Areh, Pohorje, grobišče, povojni pomori, Mitja Ferenc [3]

Na Arehu so odkril 30 grobišč, leta 2006 so jih s sondiranjem potrdili dvanajst, leto kasneje pa še več, tako da jih je vladna komisija pod vodstvom Mitje Ferenca sondirala 18. Eno grobišče so tudi izkopali, v njem pa so našli posmrtne ostanke kar 190 oseb, kar kaže na množičnost tam umorjenih

Kupi v trgovini

Novo
Neoprostljivo
Zgodovina
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh