Založba ZRC je izdala pet knjig: Marušičev zbornik, o igralcih in režiserjih, oktobrski revoluciji, o arheologiji Majev in študijo Nikole Tesle.

Osebnosti slovenskega gledališča

V knjigi Osebnosti slovenskega gledališča. Izzivalci meja so nanizani slovenski igralci in igralke ter režiserji in režiserke, ki jih povezuje prestopanje ustaljenih predstav o gledališču. Zbrane biografske študije govorijo tudi, kot je v uvodu zapisala urednica Mateja Ratej, o »meji med hladno zavezanostjo znanstveni obravnavi in tisto težko merljivo, težko ulovljivo in še težje opredeljivo dimenzijo nevidno bivajočega v človeških odnosih, ki v obliki tesnih ali ohlapnih socialnih mrež bistveno opredeljuje ne le vsakokratna osebna, ampak tudi družbena razmerja.«

S tem, ko so avtorji prispevkov ponudili svoje poglede na obravnavane osebnosti z različnih izobrazbenih, poklicnih, osebnih idr. pozicij, so močno razširili kulturnozgodovinski horizont.

»Harmonično razmerje med objektivnim in subjektivnim pristopom je ključ do kar najbolj prepričljivih biografskih študij,« je zapisala urednica.

Ker so pogledi avtorjev prispevkov tudi osebni, pomenijo ne le dragocen prispevek k razumevanju gledaliških osebnostih, ampak so tudi prvovrsten vir za proučevanje mentalitet posameznih dob. Urednica je še dodala, da je nenazadnje treba v zvezi z biografskimi študijami omeniti še neko mejo: »ideja o absolutno objektivnem pogledu na sočloveka je v svojem bistvu antihumanistična«.

Od Babiča do Tovornika in Zajca

Mojca Kreft je prikazala režiserja Jožeta Babiča, Silva Bandelj in Bojana Bajec igralko Zofijo Borštnik Zvonarjevo, Melita Forstnerič Hajnšek režiserko Meto Hočevar, Jernej Novak igralca Rudija Kosmača, Primož Jesenko režiserja, režiserja Jerneja Lorencija, Peter Rak igralca Marka Mandića, Tea Rogelj igralko Jette Ostan Vejrup, Blaž Lukan režiserja Tomaža Pandurja, Darka Zvonar Predan igralko Dušo Počkaj, Saša Pavček igralca Jerneja Šugmana, Tone Partljič igralca Arnolda Tovornika, Neža Zajc pesnika in dramatika Daneta Zajca, Bojan Anđelković režiserja Dragana Živadinova.

Marušičev zbornik

Kot je v recenziji v Marušičevem zborniku (podnaslov Zgodovinopisec zahodnega roba – prof. dr. Branku Marušiču ob 80-letnici) zapisal dr. Gorazd Bajc, postajajo pomembni jubileji vidnih zgodovinarjev že tradicionalne priložnosti poklona slavljencu v obliki znanstvenih prispevkov kolegov in kolegic, ki so z njim plodno sodelovali oziroma to še vedno počnejo.

Marušičev zbornik je poklon enemu izmed vodilnih preučevalcev zgodovine slovenskega prostora v stiku z zahodnimi sosedi, zgodovinarju prof. dr. Branku Marušiču ob njegovi 80-letnici.

Ustvaril je zelo pomemben opus, obenem pa začrtal temeljne raziskovalne usmeritve, ki so jih nekateri s pridom nadaljevali. Eden izmed vidnih rezultatov tega »znanstvenega prenosa« je zbornik s pomenljivim podnaslovom Zgodovinopisec zahodnega roba.

Na enem mestu namreč predstavlja doprinos različnih generacij zgodovinarjev k novim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora, posebej tistega mejnega, ki se je skozi zgodovino srečeval s sobivanjem z »drugim«. Različni zgodovinski viri in njihove pozorne analize ter interpretacije, ki jih avtorji umeščajo v različne časovne kontekste, prispevajo k novim oziroma izvirnim znanstvenim spoznanjem.

O provinci Venetia et Histria v vzhodnogotski dobi

Uvod Ob jubileju – v tretje gre rado je napisala ena od urednic Petra Svoljšak. O Marušiču ob njegovi osemdesetletnici piše Salvator Žitko.

Janez Suhadolc je svoj prispevek naslovil Od prijateljstva do ustvarjalnosti in nazaj

Marija Češčut je opisala Marušičevo sodelovanje z Goriško Mohorjevo družbo

Petra Kolenc je sestavila obsežno gradivo za bibliografi jo Branka Marušiča med letoma 1956 in 2018.

Arheolog Drago Svoljšak piše o upodobitvi Ekupetarisa, gospodarja konj, Miloš Fon o obsegu dela Venetije, ki je ostal Gotom, v času od frankovske osvojitve delov severne Italije (547) do konca gotsko-bizantinske vojne, Rajko Bratož pa o pridelavi in porabi hrane v provinci Venetia et Histria v vzhodnogotski dobi.

Peter Štih je osvetlil Sacramentum fi delitatis in integracijo v Frankovsko cesarstvo.

Neva Makuc je napisala prispevek k preučevanju družbene mobilnosti na primeru epizode krminske fajde iz prve polovice 17. stoletja.

Darja Mihelič je raziskala premoženje minoritskega samostana in cerkve sv. Frančiška Asiškega (Piran, 1818).

Tanja Gomiršek piše o odrazu modernizacije vinogradništva in vinarstva ter vpliv trtnih bolezni na orodje in opremo kmečkega obrata Goriških Brd v 19. stoletju, Damjana Fortunat Černilogar pa o spominu na Narodno čitalnico v Tolminu, ki je še živ.

O političnem preganjanju Andreja Gabrščka

Salvator Žitko je šel po sledi odmevov zedinjenja Italije ter o pripadnosti Trsta v mnenjih in stališčih lista Primorec Vekoslava Raiča v začetku sedemdesetih let 19. stoletja.

Robert Devetak piše o gospodarski krizi na Goriškem in Gradiškem v letu 1879 ter ukrepih oblasti in dobrodelnih ustanov za njeno reševanje, Eva Holz o nekaterih potovanjih cesarja Franca Jožefa I. v Gorico in na Primorsko, kot sta jih videla osrednja kranjska časopisa Novice in Slovenec

Andrej Rahten piše pod naslovom Prepirljivi slovenski kavboj v Winnipegu o zgodah in nezgodah avstro-ogrskega konzula Ivana Švegla, Petra Svoljšak pod naslovom »Označen sem namreč za sumljivega in državi nevarnega prijatelja italijanske iredente.« o političnem preganjanju Andreja Gabrščka med prvo svetovno vojno, Ivanka Uršič pod naslovom »Vaše drago pismo mi je prineslo duh vijolic in cvetja vaših vrtov in topel dih vaše pomladi.« o pismih Karmele in Anice Kosovel Albini Černe, Oto Luthar pa pod naslovom Med skrbjo in ločevanjem o ljubljanski škofiji in razmerah v italijanskih fašističnih taboriščih na podlagi gradiva ljubljanskega nadškofijskega arhiva.

O poseganju komunističnih oblasti v zasebno lastnino

Marta Verginella piše o sovražniku in drugem v slovenskih virih iz prve svetovne vojne, Boris Mlakar o fašističnem režimu proti Francu Droletu, tigrovcu izpod Porezna, Boris Golec pod naslovom Solkanca pod Andi o primorskem človeku med fašizmom, komunizmom in nekonformizmom, Nevenka Troha o delovanju Jugoslavije in projugoslovanskih sil v Julijski krajini in na Svobodnem tržaškem ozemlju (1945–1954), Milan Pahor o Slovencih v Trstu v prvih desetih povojnih letih po osvoboditvi 1945–1955, Bojan Godeša o stališčih britanskega zgodovinarja Alana Johna Percivaleja Taylora o Trstu in primorskem antifašizmu, Jernej Vidmar o poseganju komunističnih oblasti v zasebno lastnino na primeru severne Primorske po drugi svetovni vojni, Renato Podbersič pa o Moši Pijadeju in judovskem pokopališču v Rožni Dolini.

Oktobrska revolucija 1917–2017

Znanstvena monografija Oktobrska revolucija 1917–2017. Med izkušnjo, interpretacijo in poetizacijo je dragocen pogled ne le v zgodovino, temveč tudi v socialne napetosti današnjega časa.

Razdeljena je na deset vsebinskih sklopov različnih avtorjev, ki so enega ključnih dogodkov 20. stoletja analizirali z različnih perspektiv (zgodovinopisje, filozofija, psihologija, sociologija, literarna in umetnostna zgodovina), rdečo nit dela pa sestavlja vprašanje oziroma analiza upov in ciljev, na katerih je oktobrska revolucija gradila, in razočaranj, ki so dokončno rezultirala v propadu Sovjetske zveze in socializma v Evropi.

Slovenski bralec bo v zborniku našel zbrane vplive oktobrske revolucije na področjih likovne umetnosti, poezije in filma, osvetlitve osebnih usod, psiholoških posledic ob zamenjavi religije z ideologijo in novih oblik načina in pojmovanja dela pa prinašajo analize, ki omogočajo razmislek o posledicah revolucije.

Transformacije interpretacij oktobrske revolucije

Peter Klepec se je v svojem prispevku vprašal kaj je sploh to oktobrska revolucija.

Franc Kuzmič je prikazal Ivana Vuka in Jožeta Velnarja, udeleženca v oktobrski revoluciji.

Miran Pustoslemšek piše o človeku in družbi med žarom in zatonom revolucije, Karolina Babič o sodobnem delavcu (hazardiranje kot pogoj revolucije), Tibor Rutar o historični sociologiji oktobrske revolucije (vzroki revolucije in teoretske pomanjkljivosti klasičnega marksizma), Andreja Rakovec o upodobitvah revolucionarjev oktobrske revolucije v likovni umetnosti na Slovenskem, Neža Zajc o razumevanju revolucije in revolucionarnosti v sl9ovenski in ruski pesniški misli, Irena Avsenik Nabergoj o doživljanju oktobrske revolucije v romanu Borisa Leonidoviča Pasternaka Doktor Živago, Klemen Brvar pa o sovjetskem filmu med propagando in umetniško avantgardo.

Mateja Ratej se v naslovu svojega prispevka sprašuje zakaj vojak 16. pehotnega polka ruske armade Aleksander Šiškin ni videl oktobrske revolucije. Irena Avsenik Nabergoj je napisal še spremno besedo Transformacije interpretacij oktobrske revolucije.

Študija Nikole Tesle o prenosu električne energije

Poljudno-znanstveni traktat Problem povečevanja človeške energije, ki ga prvič predstavljajo v slovenskem prevodu (založbi ZRC in Litera), je Nikola Tesla objavil leta 1900 v junijski številki Century Magazine.

V spisu je na podlagi spoznanj, pridobljenih na eksperimentalni postaji, ki jo je med 1899 in 1900 zgradil v Colorado Springsu, podal razloge za raziskave, ki so ga pripeljale do razvoja brezžičnega sistema prenosa električne energije.
Ob predstavitvi svoje družbene teorije, teorije vojne in filozofije družbenotransformativnih tehnologij je raziskoval tudi možnosti izdelave »samogibnega toplotnega motorja«, ki bi vso pogonsko moč črpal neposredno iz okolja, ter predstavil izum prvega »teleavtomata«, daljinsko upravljane ladjice.

Teslove raziskave so danes izjemno pomembne, saj je že tedaj prepoznal izkoriščanje fosilnih goriv kot problem eksponentne rasti v razmerju do neobnovljivih virov in intenzivno razvijal (še vedno ne popolnoma razumljene) samozadostne, trajnostne sisteme pridobivanja in distribucije energije, ki ne bi temeljili na »potrati in porabi kateregakoli materiala« ali na brutalni prevladi bogatih nad revnimi.

Arheološka iskanja v deželi Majev

Druga izdaja knjige arheologa dr. Ivana Šprajca Izgubljena mesta. Arheološka iskanja v deželi Majev je prvoosebna pripoved o raziskovanju na območju Majev v jugovzhodni Mehiki do leta 2014.

Za skoraj tretjino razširjena knjiga strokovnjaka, ki je leta 2009 prvič izšla v slovenščini in bila kasneje prevedena v nemščino, v tisku pa je tudi angleška izdaja, je pustolovska pripoved, v kateri se vrstijo berljive dogodivščine, težave, nevarnosti in zmagoslavja, kot jih doživlja arheolog v tropskem gozdu.

V zaokroženih epizodah, ki kronološko sledijo Šprajčevim odpravam, je nanizana tudi vrsta podatkov o življenju nekdanjih Majev: o naseljih, gospodarstvu, družbeni ureditvi in verskem življenju, o politiki in dinastični zgodovini, o nastanku, razvoju in propadu. Kot tudi o tehnološkem napredku arheologije, življenju sedanjih prebivalcev teh območij in skrbi Mehike za kulturno dediščino.

Knjiga je opremljena s preglednim zemljevidom in bogatim fotografskim gradivom.