Za podoben korak so se v župniji odločili že leta 2022, ko je suša prav tako prizadela tamkajšnji konec. »Te procesije temeljijo na zgodovinskih dejstvih, saj smo v kroniki reteške župnije našli zapis, da so že v preteklosti naši predniki v sušnih razmerah pripravili procesijo od križa na poti proti t. i. gramoznici pa vse do Rdečega križa, ki stoji ob glavni cesti med Jeprco in Kranjem,« je za Družino pojasnil tamkajšnji župnik Branko Potočnik in dodal: »V župnijski kroniki tudi piše, da so bile prošnje vedno uslišane.« Bodo tudi letos?

Župnik Branko Potočnik. FOTO: Tatjana Splichal

Rdeči križ, ki stoji ob glavni cesti med Jeprco in Kranjem. FOTO: Tatjana Splichal

Procesijo so začeli z litanijami svetnikov, našim priprošnjikom, nato pa so v zbranosti molili rožni venec. Pri Rdečem križu so do konca zmolili rožni venec, še enkrat prosili za dež ter prejeli blagoslov. »Tudi po procesiji pred štirimi leti je v nekaj dneh začel padati dež,« je pripomnil župnik.

1/6

Kot še dodaja reteški župnik, ki je leta 2020 prevzel še skrb za župnijo Škofja Loka – Suha, so kmetje zaradi suše, tako kot povsod po državi, precej zaskrbljeni, saj bodo pridelali manj krme. »Večina naših polj ima namreč kamnita in prodnata tla, zato se zemlja hitro izsuši. Nekateri kmetje so že dejali, da so morali zmanjšati čredo.«

Kaj nam vse te naravne nesreče sporočajo, še vprašamo župnika. »Ne vem, ali se nismo sposobni ničesar naučiti in ne znamo več prisluhniti tem znamenjem? Ravno ta znamenja bi nas morala spodbuditi k zaupanju in zavedanju, da človek ni vsemogočen. Ni vse odvisno od nas. Lahko naredimo vse, kar je v naši moči, ampak na koncu smo še vedno odvisni od narave. V našem koncu sicer nismo imeli toče ali drugih večjih neurij kot ponekod drugod po Sloveniji, ampak suša pa je prizadela praktično celo državo.«

V nekaterih delih Slovenije je včeraj popoldne ali zvečer padlo nekaj malega dežja. FOTO: Tatjana Splichal

Zato še enkrat poudarja, da bi morali okrepiti molitev ter zaupati in imeti vero, ki jo moramo pokazati tudi navzven. »Ko so prošnji dnevi ali poljske maše, je obisk pogosto dokaj skromen. Tudi kmetov je bolj malo pri teh mašah. Res je sicer, da imajo v času maš pogosto delo v hlevu, ampak tudi to je eno od znamenj, da gre za pomanjkanje vere,« je še dodal Potočnik.

Za konec še utrinek priljubljene pesmi Veš, o, Marija.