Katoliška Cerkev je včeraj ob 445.obletnici rojstva počastila velikega astronoma in fizika Galilea. Mašo so v baziliki Santa Maria degli Angeli darovali visoki predstavniki Vatikana za dialog s kulturo in znanostjo, med njimi predsednik papeškega sveta za kulturo, nadškof Gianfranco Ravasi. Maše so se udeležili tudi predstavniki Svetovne zveze znanstvenikov (World Federation of Scientists). Navzoči, šlo je za preko sto naravoslovcev iz številnih držav, so bili vidno ganjeni, da je bila po več kot 400 letih prvič darovana maša za znanstvenika, ki je bil globoko prepričan, da med vero in znanostjo ne bi smelo prihajati do nasprotij. Pred 376 leti se je moral na procesu v Rimu javno odreči svojim nazorom, zadnja leta pa je preživel v hišnem zaporu.

Galileo Galilei ponazarja boj za resnico med Cerkvijo in znanostjo. V letošnjem mednarodnem letu astronomije mu novo vrednost pripisuje tudi katoliška Cerkev. Že za časa papeža Janeza Pavla II. je bilo jasno, da Galileo ni bil nikakršen krivoverec, zdaj pa ga Cerkev še močneje označuje kot vernega znanstvenika.

Rodil se je 15. februarja 1564. Njegovo življenje znanstvenika je bilo izjemno plodovito, ob čemer pa mu je uspelo ohraniti razum in vero. Prekoračil je nešteto meja in ob tem odkrival nova znanja, od katerih so mnoga učinkovita še danes.