Po petkovem ekumenskem srečanju v Ljubljani je bila popoldne v župnijski cerkvi Vnebovzetja Device Marije v Kranjski Gori slovesna maša za umrle ruske ujetnike v nesreči na Vršiču in padle v prvi svetovni vojni. Daroval jo je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, somaševali so apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Juliusz Janusz, celjski škof in predsednik Slovenskega ekumenskega sveta Stanislav Lipovšek, ki je pridigal, prof. dr. Anton Štrukelj in domači župnik Janez Šimenc. Maše se je udeležilo visoko zastopstvo Ruske pravoslavne cerkve metropolit Hilarion, predsednik Oddelka za zunanje cerkvene zadeve pri Moskovskem patriarhatu in Srbske pravoslavne cerkve.



V uvodu je nadškof Zore spomnil na pod Vršičem umrle ruske vojake, od dogodka je prav letos minilo 100 let, in izrazil hvaležnost, da so rajni dobili primerno spominsko znamenje in je ta kraj bolečega in tragičnega spomina postal kraj molitve in kraj srečanja med predstavniki ruskega in slovenskega naroda in še posebej kraj srečanja med predstavniki Ruske pravoslavne cerkve in predstavniki katoliške Cerkve in krščanskih cerkva, ki delujejo v Sloveniji.



Pred mašo sta na prostoru pred cerkvijo Mešani pevski zbor Odmev iz Kranjske Gore pod vodstvom zborovodje Matjaža Megliča in Moskovski sinodalni zbor pod vodstvom Alekseja Puzakova zapela vrsto narodnih in cerkvenih pesmi; zbor iz Moskve tudi hvalnico Gospodu, ki jo je zložil metropolit Hilarion.

Škof Lipovšek je v pridigi opozoril na srečanje papeža Frančiška in patriarha Moskve in vse Rusije Kirila I., ki sta podpisala skupno ekumensko izjavo, s katero nas navdihujeta. Dodal je, da je pomembno, da »kristjani v moči naše skupne vere utiramo pota vedno popolnejše edinosti in ljubezni, ki je srčna želja in zapoved našega Gospoda Jezusa Kristusa in razpoznavno znamenje njegovih učencev«. Kristjane je pozval, naj se vprašamo, kako živimo in uresničujemo Jezusov evangelij, koliko dovolimo, da je ta naša pot, smer, resnica in smisel našega življenja. Kljub težavam smo ohranili vrednote edinosti in ljubezni.

Skupna vera se je bogatila in preverjala na cerkvenih zborih, kot je bil 2. koncil. Škof je omenil ekumenske pobude po svetu in v Sloveniji od zgodovinskega srečanja med papežem Pavlom VI. in carigrajskim patriarhom Atenagoro 6. januarja 1964 v Jeruzalemu do že omenjenega srečanja med papežem Frančiškom in moskovskim patriarhom Kirilom I. Osredotočil se je na ekumenizem v Sloveniji. Rusko pravoslavno cerkev je pohvalil za njena prizadevanja za obvarovanje in ohranitev družine. Opozoril je, da bi morali kristjani danes »več narediti za trpeče brate in sestre po svetu«. Nazadnje je Marijo Vnebovzeto prosil, da bo to »srečanje bratskih Cerkva obrodilo bogate sadove«.

Več o dogajanju pri Ruski kapelici boste lahko prebrali v naslednji številki Družine (let. 65, št. 32).