V petek, 21. decembra, je v ljubljanski stolnici nadškof metropolit Stanislav Zore daroval mašo za domovino ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

»Ko smo 23. decembra 1990 prihajali na volišča in povedali, da je naša trdna volja svobodna in samostojna Slovenija, se s tem nismo odrekli samo zemljepisnemu okviru bivše države, ampak še bolj njenemu političnemu režimu in omejevanju svoboščin posameznikov in skupin,« je pri maši za domovino ob dnevu samostojnosti in enotnosti v ljubljanski stolnici v petek, 21. decembra, dejal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in nadaljeval, da smo se odrekli »tudi razvpitemu 133. členu tedanjega kazenskega zakonika, ki je kršitve verbalnega delikta kaznoval z zaporom od enega do deset let.



To nasilje nad svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska in drugih oblik obveščanja in izražanja smo z odločitvijo za svobodo in samostojnost zavrgli.«

Spet se je začel plaziti duh nesvobode

Opozoril je, da se v zadnjih letih po Sloveniji »spet začenja plaziti duh nesvobode, ki hoče izražanju misli, govoru, tisku in še marsičemu nadeti uzde in plašnice, da določenih ideoloških ter političnih usmeritev in propagand ne bi vznemirjala razmišljanja ter vprašanja drugače mislečih.



Svoboda na vseh področjih lahko živi samo v dialogu. Za dialog pa je potrebno imeti dovolj trdne temelje, da te dialog ne ogroža v tvojem načinu razmišljanja, pa tudi dovolj trdne dokaze, da se dialog sploh lahko začne.

Če ni ne enega in ne drugega, ne trdnih temeljev in ne logičnega razmišljanja in sklepanja, ki temeljita tudi na 'zdravi pameti', potem je najbolj preprosto dialog utišati, ga onemogočiti.«

Po metropolitovem mnenju se to dogaja tako, da se vse, kar bi bilo potrebno preseči z dialogom in utemeljevanjem, z zdravo razpravo, razglasi za »sovražni govor«, potem pa se v proces pritegne še državo in njen pravosodni sistem, da s svojimi inštitucijami zapira usta drugače mislečim.

Več kot štiri leta že čakamo ...

Spomnil je tudi, da čakamo tudi na pravnost v naši državi. »Več kot štiri leta že čakamo, da bo izpolnjena odločba ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Tudi tukaj je ustava jasna in enako jasna je odločba ustavnega sodišča.

Vedno znova pa doživljamo poskuse določenih političnih smeri, da bi ta odločba ne bila izpolnjena. Eden zadnjih odgovorov na to temo je bil, da še ni na dnevnem redu, ker da se morajo te odločbe izpolnjevati po vrsti, ali pa da gre za politično vprašanje, ki ga bo politika blagovolila rešiti, ko ji bo to po volji in kakor ji bo po volji.

Svoboda je dobrina, ki si je ne pustimo vzeti

Ker je bilo letošnje leto v znamenju stote obletnice smrti največjega mojstra slovenske besede, kot ga je v nagovoru označil nadškof Zore, pisatelja Ivana Cankarja, je povzel njegovo misel iz Kurenta.

V slavospevu domovini in slovenskemu jeziku je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje, pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje. Kakor je rekel, tako se je zgodilo.« Nadškof je Cankarjevo misel nekoliko spremenil.

»Pred osemindvajsetimi leti smo se odločili, da bomo v domovini, ki jo je Bog ustvaril in jo blagoslovil z obema rokama, živeli svobodni ljudje. Svoboda je dobrina, ki si je ne pustimo vzeti. To je vrednota, ki jo moramo živeti, da bodo vsi prebivalci naše domovine lahko svobodni.«

Nadškofova pridiga v celoti je v priponki.

Maša za domovino, pridiga nadškof Zore, 21.12.2018.doc

Maša za domovino v novomeški stolnici

V soboto, 22. decembra, je mašo za domovino v novomeški stolnici daroval škof Andrej Glavan. V pridigi je spomnil na Cankarjevo leto in dejal, da je bil Ivan Cankar velik domoljub.

"Narod, domovina, Bog. Prvi dve gesli dokazujeta, da je bil Cankar velik rodoljub. Domovina mu je pomenila nekaj lepega, življenjski prostor varnosti, gotovost. Domovina je tista, ki se ne zapušča kar tako, brez velike sile in potrebe. Boleče je slovo od nje in mnogi jo nosijo v srcu vse življenje. Domovino, svojo državo moramo ljubiti in zanjo moliti in delati. Prav Slovenci velikokrat ne znamo ceniti tega, kar imamo, svoj narod pod Triglavom."

Kako se ne zavedamo, kako lepo deželo imamo, je škof spoznal tudi ob nedavnem obisku Madagaskarja, ob 50-letnici organiziranega slovenskega misijona na tem otoku, ki je ena najrevnejših držav na svetu.

"Do te prekrasne domovine imamo vsi odgovornost, zlasti politiki in vsi, ki jim zaupamo vodenje in skrb za skupno dobro. Politika je lahko najvišja oblika ljubezni in skrbi za skupno dobro, če jo pojmujemo kot služenje drugim. Lahko pa se jo izrablja za sebične namene, za zlorabo oblasti in celo za korupcijo in enostransko bogatenje."

Omenil je papeževe t. i. blagre politikov in tudi Luč iz Betlehema, ki naj  nam bo "spodbuda, da bomo delili plamen medsebojnega spoštovanja, prijaznosti, pozornosti do osamljenih, ubogih, zlasti v božičnih dneh, ki so pred nami. Samo to, nobeno drugo slavje nam lahko polepša praznike".


Celoten nagovor škofa Glavana si lahko preberete v priponki.

Nagovor škofa Andreja Glavana pri maši za domovino v novomeški stolnici.docx

Fotografije: Ivo Žajdela