»Tretjo pobinkoštno nedeljo, 6. junija 1717, je bila slovesnost na Travniki v Gorici, kamor so s Sv. Gore prenesli milostno podobo. Ob grmenju možnarjev in zvonjenju svetogorskih zvonov, so štirje patri v levitski opravi dvignili podobo z oltarja in jo postavili na bogato okrašeno nosilnico, jo dvignili na ramena in jo v slovesnem sprevodu nesli do podnožja gore, kjer jo je s spremstvom počakal stolni prošt in opat Janez Fattori. Podobo so nato pod baldahinom nesli pred Turnovo palačo na Travniku, kjer je bila okrog škofa, poleg številnih duhovnikov in uglednih meščanov, tudi nepregledna množica ljudi. Grmeli so topovi in godba je igrala mogočno pozdravno pesem. Nato so prebrali uradno listino in škof je intoniral pesem Pridi Sveti Duh ... in zmolili so predpisano molitev. Nato je škof s trepetajočimi rokami namestil dragoceni kroni – na glavo Marije in Jezusa. Drugi dan se je kronana Kraljica vrnila na svojo Goro. Vse dni slovesnosti, so aktivno vztrajali tudi godbeniki in pevci iz Benetk.« Tako so opisali kronanje Marijine milostne podobe na Sveti gori leta 1717 v goriškem Mohorjevem koledarju leta 1987.

Sveta Gora nad Gorico, Marijina podoba.

Kdo drug bi ga zmogel in opravil, kot dr. Matej Hriberšek

Raziskovalno delo Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti gori leta 1717. Zgodovinski in kulturni oris dogodka na osnovi zgodovinsko-kronikalnega zapisa v delu Bosna serafska p. Mavra Fajdige je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, izdali so ga v dveh knjigah, ki obsegata 1.117 strani. V delo je vložen velik znanstveni in eruditski napor. Da se lotiš takšnega znanstvenega dela, moraš biti, kot človek, iz posebnega testa. Kdo drug bi ga zmogel in opravil, kot dr. Matej Hriberšek (1972), klasični filolog, docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter avtor številnih knjig in prispevkov, vseh po vrsti zelo zahtevnih.

Komentar je izjemno bogat in obsega številna področja

Hriberškova raziskava je posrečena kombinacija objave izjemno pomembnega vira za slovensko kulturno in versko zgodovino zgodnjega 18. stoletja, rokopisnega vira Bosna serafska (Bosnia Seraphica) izpod peresa p. Mavra Fajdige, in temeljite znanstvene študije o besedilu. Slednjo odlikuje interdisciplinaren pristop. Delo nam zaradi tega ponuja edinstven pogled v pomembno romarsko središče in dogajanje, hkrati pa v zadnja desetletja oglejskega patriarhata in njegovega delovanja na območju, ki je bilo že dolgo pod (posvetno) oblastjo nenaklonjene habsburške hiše. Komentar je izjemno bogat in obsega številna področja: tako evropsko kot lokalno goriško zgodovino, umetnostno zgodovino, liturgiko, etnografijo, literarno zgodovino, filologijo. Vsebina nedvomno prinaša vrsto novih in pomembnih spoznanj in predstavlja doslej skoraj povsem neznanega pisca in njegovo delo.

Kdo je bil pisec obsežne Bosne serafske? 

Pater Maver Fajdiga se je rodil kot Anton Fajdiga leta 1734 v Mekinjah ali v Loki. V serafski red je vstopil leta 1753, subdiakonat je prejel leta 1755 v nadškofijski kapeli v Gorici, tam so ga leta 1756 posvetili v diakona, leta 1557 pa ga posvetili v duhovnika. Leta 1759 je bil med brati frančiškanskega samostana na Trsatu pri Reki, leta 1764 med brati v Novem mestu. Bil je pomožni knjižničar in pomožni arhivar. Nekaj časa je verjetno preživel na Sveti gori. Ni opravljal visokih funkcij znotraj reda. Umrl je leta 1790, v frančiškanskem redu je živel 37 let.

Bosna serafska (Bosnia Seraphica) frančiškana p. Mavra Fajdige

»Prvo srečanje z rokopisom zgodovinsko-kronikalnega dela Bosna serafska (Bosnia Seraphica) frančiškana p. Mavra Fajdige, ki je osnova za nastanek te knjige, segajo v leto 2009, ko me je na ta, meni tedaj povsem neznani rokopis opozoril dr. Jože Škofljanec iz Arhiva Republike Slovenije, ki se kot zgodovinar ukvarja z zgodovino frančiškanskega reda in je vodilni strokovnjak pri nas za to področje. Tedaj sva se dogovorila, da bi bilo dobro in smiselno rokopis v prihodnje prepisati in ga objaviti ter s tem ponuditi širši strokovni javnosti, vsaj izbrane dele, če ne v celoti, pa tudi postopoma prevesti. Brez zaveze in obljub glede časovnega roka sem pristal, da prevzamem to nalogo, Jože pa mi je priskrbel črno-bele fotografske reprodukcije celotnega 1.235 strani obsegajočega rokopisa, ki jih je naredil leta 1999 za raziskovalne namene.« Tako avtor pojasni temo in seznanitev z njo.

P. Maver Fajdiga, Bosnia Seraphica, str. 1, 1777. Vir: knjiga

Sklenili so, da bo izšel prevod s komentarjem in dodano spremno študijo

In nadaljuje: »Leta 2021 pa je prišla nova pobuda, tokrat s strani kolegov umetnostnih zgodovinarjev. Leta 2017, ob tristoletnici kronanja svetogorske Marijine podobe, je bil na Sveti gori znanstveni simpozij, na katerem je skupina strokovnjakov z različnih področij predstavila ta dogodek iz različnih zornih kotov, po simpoziju pa je bil predviden tudi izid jubilejnega zbornika z objavo prispevkov. Glavna organizatorja dogodka, dr. Monika Osvald in dr. Matej Klemenčič, sta se name obrnila s predlogom, da bi v zborniku objavili tudi tisti del iz rokopisa zgodovinsko-kronikalnega dela Mavra Fajdige Bosna serafska, ki opisuje kronanje Marijine podobe leta 1717. Po pregledu izvirnika smo se dogovorili za prepis izvirnega besedila, prevod v slovenščino in kratek komentar; delo je bilo končano v približno dveh mesecih.«

Kmalu pa se je izkazalo, da bi lahko prispevek prerasel v nekaj več, doda Hriberšek, saj je obseg komentarja vse bolj naraščal zaradi številnih zanimivih dejstev, ki jih besedilo o kronanju prinaša. Sklenili so, da bo prevod s komentarjem in dodano spremno študijo izšel kot posebna publikacija, zato so ga prijavili pri Založbi FF in na ARIS. Delo so po več podaljšanjih, ki so bila posledica različnih nepredvidenih dogodkov, zaključili v drugi polovici leta 2024.

Podoba Trsata nad Reko iz leta 1744. Vir: knjiga

Predstavitev kronanja je razdeljena na dva zvezka

Kot rečeno, so morali zaradi obsega obširno raziskavo objaviti v dveh zvezkih. Prvi zvezek knjige (593 strani) je spremna študija, ki predstavlja zbrana dejstva o samem dogodku kronanja Marijine milostne podobe leta 1717, ter prinaša slikovni material in vire.

V prvem poglavju sta predstavljena pisec Maver Fajdiga in njegovo delo: orisani so Fajdigovo življenje, rokopis dela Bosna Serafska, njegova datacija, vsebina, značilnosti, uporabljeni viri in njegova poznejša usoda.

V drugem poglavju so predstavljeni različni viri, predvsem arhivski, ki jih hranijo: arhiv Slovenske frančiškanske province v Ljubljani, arhiv frančiškanskega samostana na Sveti gori, arhiv frančiškanskega samostana Kostanjevica, ter vsebina rokopisa Fajdigovega dela Bosnia Seraphica, ki ga hrani arhiv Slovenske frančiškanske province v Ljubljani, in gradivo o kronanju, ki ga hrani Arhiv kapitlja sv. Petra, ki je del Vatikanske knjižnice. Med tiskanimi viri je predstavljeno le delo Gašperja Pasconija Historia Ecclesiae, et Conventus Montis Sancti, ki je izšlo leta 1746 in je kronološko najbližje kronanju, obenem pa tudi najnatančneje opiše sam dogodek.

Sveta Gora nad Gorico, podobica slike Milostna Mati Božja, druga pol. 18. stoletja.

Natančnejši opis posameznih dejstev o kronanju je podan v obsežnem komentarju

V tretjem poglavju so predstavljeni dogodki, ki so neposredno povezani s kronanjem leta 1717. Opisani so kratka zgodovina samega obreda, njegov glavni pospeševalec, grof Aleksander Sforza Pallavicino, ter predpisani obrednik za izvedbo kronanja, ki je bil v veljavi v 18. stoletju. Zgodovinske razmere na Goriškem v prvi četrtini 18. stoletja so nakazane v skromnih obrisih; njihov opis bralca obenem napoti na relevantno strokovno literaturo o zgodovini Goriške v tem obdobju. Nato so na osnovi arhivskih virov, korespondence in ohranjenih prepisov arhivskih virov predstavljene večletne priprave na kronanje, na koncu pa je na osnovi Fajdigovega opisa ob dopolnitvi s predstavitvijo v drugih virih v osnovnih potezah predstavljeno samo kronanje. Natančnejši opis posameznih dejstev o kronanju je podan v obsežnem komentarju.

Četrto poglavje je znova posvečeno virom. V prvem delu so predstavljeni viri, ki omenjajo Sveto goro pred leta 1717, v drugem delu pa tisti viri po letu 1717, ki predstavljajo ali vsaj omenjajo kronanje. Seznam bo v pomoč morebitnim novim raziskovalcem.

Peto poglavje prinaša prepis izvirnega besedila iz rokopisa Fajdigovega dela Bosnia Seraphica in njegov prevod. Prepis je nastal že leta 2022, leta 2024 pa je bil še enkrat pregledan in popravljen na osnovi kritične izdaje Fajdigovega dela, ki je izšla v tem letu pod uredniško taktirko Mateja Hriberška. Prepis je skupaj z reprodukcijami izvirnika dostopen na spletnem portalu Sistory.si pod naslovom: https://sistory.github.io/LatNemKronike/.

Prepis treh slavilnih besedil

Kot šesto poglavje sledi kratek dodatek: gre za prepis treh slavilnih besedil, ki so ohranjena v arhivu Slovenske frančiškanske province v Ljubljani v fondu svetogorskega samostana pod signaturo IIb-12a Sveta Gora 1717. Besedila in njihov pomen so natančneje predstavljeni v drugem poglavju med arhivskimi ter rokopisnimi viri za opis kronanja leta 1717. Zaradi svojih specifik je dodan njihov diplomatski (oz. diplomatični) prepis v takšni obliki, kot je v rokopisu.

Sedmo poglavje prinaša seznam zbranega slikovnega gradiva, ki je v besedilo vključeno v bloku; predstavlja osebe, arhivsko gradivo, zemljevide, upodobitve in knjižno gradivo, povezano s kronanjem leta 1717, ter dopolnjuje gradivo, objavljeno v zborniku Tristoletnica kronanja milostne podobe Svetogorske Matere Božje, ki je v uredništvu Monike Osvald in Mateja Klemenčiča izšel v sodelovanju Založbe Univerze v Ljubljani, Založbe Brat Frančišek in Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva.

V osmem poglavju so zbrani uporabljeni viri in obsežen seznam uporabljene literature.

Vsestranski komentar k Fajdigovemu opisu kronanja leta 1717

V drugem zvezku so objavili vsestranski komentar k Fajdigovemu opisu kronanja leta 1717. Je najobsežnejši del celotne predstavitve, zaradi katerega je ta knjiga tudi dobila podnaslov Zgodovinski in kulturni oris dogodka na osnovi zgodovinsko-kronikalnega zapisa v delu Bosna Serafska p. Mavra Fajdige. Gre za obsežen stvarni komentar k besedilu, v katerem so pojasnjena vsa dejstva, povezana z njim: zgodovinska, cerkvenozgodovinska, teološka, filološka, zemljepisna, kulturološka itd.

Matej Hriberšek je pojasnil, da je bil prvotno komentar znatno krajši, a po pregledu celote je ugotovil, »da je v njem nekaj izostalo, in sicer umetnostnozgodovinski vidik, ki stopi najbolj v ospredje v drugem poglavju, kjer Fajdiga opisuje okrasje Svete gore, pripravljeno za praznovanje kronanja, še zlasti slavilne napise in simbolne embleme. Komentar prav tega poglavja je bil zato temeljito nadgrajen z razlago simbolike predstavljenih 36 emblemov, ki prinaša ne samo oris na njih zajete simbolike, ampak tudi predstavitev razvoja simbolnih pomenov skozi čas. Upam si trditi, da bo zanimiv ne le za kolege umetnostne zgodovinarje, ampak tudi za prenekaterega drugega bralca.«

Zgodovinski in kulturni sprehod skozi zgodovino obdobja

Komentar bo bralca z natančnimi opisi posameznih dejstev popeljal na zgodovinski sprehod skozi čas, še zlasti pa mu bo približal obdobje prve četrtine 18. stoletja, torej obdobje kronanja in z njim povezanih priprav. Predstavljeni so glavni akterji tega dogodka, druge z njim povezane osebe, kraji, pojmi, skratka vse, kar osvetljuje ta čas in območje Goriške, zato se lahko komentar res opiše kot zgodovinski in kulturni sprehod skozi zgodovino tega obdobja in oris posameznikov, ki so ga sooblikovali. Virov, navedenih v sprotnih opombah pod črto (vsi so zbrani na koncu v zbiru virov in literature), je pogosto zelo veliko, vedno pa so razporejeni po časovnem zaporedju izida.

Večina dejstev je obsežno pojasnjena. Izjema je le nekaj malenkosti, ki so ostale na ravni domneve, ker jih zaradi omejenega dostopa do virov v času epidemije ni bilo mogoče z gotovostjo potrditi; Hriberšek jih prepušča prihodnjim raziskovalcem.

Kazalo knjigi izjemoma ni dodano; ker je obseg knjige glede na prvotni načrt izjemno narasel, je bila v dogovoru z založbo sprejeta odločitev, da se kazalo izpusti, med drugim zato, ker je knjiga objavljena tudi v elektronski obliki in je dostopna na spletni strani Založbe FF, kar znatno olajša iskanje po njej.

Matej Hriberšek Foto: Ivo Žajdela

Ivo Žajdela, Kronana Marija na Sveti Gori, Družina, 15. 10. 2017

Petra Zavrtanik, Kronanje milostnih podob, Sveta Gora, Matej Hriberšek, Svetogorska Kraljica, 1. 4. 2026