Naj prostovoljci v treh starostnih skupinah so postali Izabela Rosc in Blaž Kete, Leja Kambič in Jon Kanjir ter Bojana Selinšek in Jure Klembas.

Vsestransko dejaven Jon iz Mozirja

21-letni prostovoljec Jon Kanjir iz Mozirja je prostovoljec v Slovenskem društvu Hospic, gasilec v PGD Mozirje, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje, bil je dolgoletni animator na oratorijih in v birmanskih skupinah v tamkajšnji župniji, trenutno je tudi sodelavec v programu Radia Ognjišče.

»To priznanje vidim kot priložnost za predstavitev in širjenje zavedanja o prostovoljstvu, predvsem med mladimi. To priznanje sicer ne bo spremenilo mojih prostovoljskih navad. Menim, da s prostovoljstvom spreminjamo svet na boljše, ustvarjamo prijaznejšo in sočutnejšo družbo. To je glavni namen prostovoljstva in je zaradi tega neprecenljivo,« ocenjuje Kanjir. 

Naj prostovoljec Jon Kanjir v kategoriji od 20 do 29 let. FOTO: Barbara Kastelec

Naziv naj mladinska voditeljica je prejela Tara Ledinek za vsestransko predano prostovoljsko delo in aktivno vključenost v različne projekte, s katerimi je izboljšala kakovost življenja mladih na Koroškem. Nagrado za Naj mladinski projekt je dobil projekt Oglarjenje s Hribci Društva podeželske mladine Hribci, in sicer zaradi oživljanja in ohranjanja tradicionalnega običaja priprave oglja ter organizacije dogodka, ki je združil več kot 200 udeležencev.

Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik (levo) in predsednica države Nataša Pirc Musar s predstavniki DPM Hribci in Zveze slovenske podeželske mladine. FOTO: Arhiv DPM Hribci

Podpredsednik DPM Hribci Tom Brinovec, ki je bil eden prvih gostov v našem podkastu Mladost na kmetiji, je za spletno Družino povedal: »To je potrditev zagnanega dela vseh naših članov in vseh vloženih prostovoljnih ur v ta projekt. Bolj kot priznanje pa štejejo nova znanja, ki smo jih prejeli v okviru projekta, in trdnejše vezi med člani, ki so sodelovali pri projektu. Priznanja se veselimo in verjamemo, da nam bo to dalo zagona za uspešno delo še naprej. To je bil enkraten dogodek, ki ga bomo, če bo dovolj zanimanja med člani, še kdaj ponovili, sicer pa se je lani maja v Oglarski deželi,« je pojasnil Brinovec.

Tako so člani DPM Hribci pripravljali oglarsko kopo. FOTO: Arhiv DPM Hribci

Komisija je med prispelimi prijavami izbrala nosilce naslednjih nazivov oz. priznanj: Naj prostovoljka in Naj prostovoljec v treh starostnih kategorijah (do 19 let, od 20 do 29 let in nad 30 let), naziv Naj prostovoljski projekt, posebej pa še naziva Naj mladinski voditelj in Naj mladinski projekt ter tri priznanja za posebne dosežke.

Naj prostovoljski projekt leta 2024 je projekt Šola s srcem Srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole iz Šolskega centra Novo mesto. Mladinski svet Slovenije ga je nagradil, ker je pokazal, da je šola lahko povezovalka skupnosti in ne le izobraževalna ustanova.

Priznanje za posebne dosežke je dobila Beba Zalokar iz Mestne zveze upokojencev Ljubljana zaradi izjemne aktivnosti pri častitljivih 87 letih, saj trikrat tedensko skrbi za redno telesno aktivnost v dnevnem centru. Drugo priznanje za posebne dosežke pa je prejel Mladinski center Idrija zaradi izjemnega mladinskega dela, srčnosti pri izvajanju projekta Elf Around in vpliva na lokalno okolje.

Prostovoljci so zgled in navdih

Predsednica mladinskega sveta Eva Kotnik meni, da prostovoljci z zgledom in dejanji navdihujejo in soustvarjajo boljši svet. Prostovoljstvo je po njenih besedah gradnja skupnosti in moč za spremembe. »Ob tem, ko prostovoljci dajete drugim, pridobivate tudi sami. Pridobivate na odnosih, kompetencah, samozavesti, lastnosti, ki gradijo temelje skupnosti, ki zna držati skupaj tudi v najtežjih trenutkih.«

Priznanje za sodelovanje na natečaju je prejela tudi skupina prostovoljcev SMC Rakovnik. Z leve stojijo: Jernej Vidmar, Anej Anžič, Manja Vezočnik, Katarina Kušar in Barbara Kastelec. FOTO: Arhiv SMC Rakovnik

Prostovoljce je v Predsedniški palači gostila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru med drugim dejala, da je prostovoljstvo izraz najžlahtnejših vrednot, ki jih premore človeško srce. »Zato ima prostovoljstvo tako zelo pomembno vlogo pri oblikovanju družbe, saj s krepitvijo naše medsebojne povezanosti in odgovornosti za skupnost bistveno prispeva k izgradnji boljšega sveta.«