V vasi Slavina so tri kmetiji in na vsaki od njih kuhajo oglje, tudi na domačiji Brinovec, kjer je ta tradicija dolga približno 100 let. Začel jo je Tomov praded, nato sta jo nadaljevala dedek Vinko in njegov oče Mirko, 22-letni Tom pa je odločen, da jo bo negoval tudi sam.

V vasi Slavina se na treh kmetijah ukvarjajo z oglarjenjem. FOTO: Marko Mesojedec

»Kmetijstvo ni samo delo oziroma služba, ampak je način življenja, s katerim odraščaš in živiš. Na kmetijo in vse, kar je povezano z njo, si navezan in si težko predstavljaš drugačno življenje. Vedno si želiš, da bi kmetija šla v korak s časom, se modernizirala in se uspešno prilagajala vsem izzivom, ki sledijo,« odgovarja Tom na vprašanje, zakaj želi ostati na domači kmetiji. 

Pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.

Tom Brinovec ob domači kopi. FOTO: Marko Mesojedec

Kmetija Brinovec obsega 52 hektarov, od tega kar 42 hektarov predstavlja gozd. Njihova glavna dejavnost je sicer mizarstvo, imajo pa tudi nekaj krav dojilj. Na domačiji živijo tri generacije. Poleg starih staršev še Tomova starša Mirko in Renata, Tom ter brat in sestri.

Celoten podkast lahko poslušate tudi TUKAJ.

Oglarska domačija Brinovec v vasi Slavina v Dolah pri Litiji. FOTO: Marko Mesojedec

Kopo mora vedno prižgati ženska

Les za kopo najprej pripeljejo iz gozda na kopišče. To je poseben prostor, »kjer nato drva zložimo v dve nadstropji (štosa), na vrh pa položimo še krajše konce drv, čemur rečemo glava. Ko je kopa zložena, jo je treba odeti z listjem ali smrečjem (grasa) in črno oglarsko zemljo. Kopa je nato pripravljena na prižig«. 

Tom na vrhu kope. FOTO: Marko Mesojedec

Vedno jo mora prižgati ženska roka. Zakaj, boste izvedeli, če prisluhnete podkastu. »Po približno dveh tednih kopo razdremo in tako dobimo oglje. Tega nato napolnimo v vrečke po tri, deset in 20 kilogramov,« nam je pojasnil Tom: »Najbolj primeren je les trdih listavcev, kot so bukev, hrast, gaber, leska, sadna drevja (češnja, hruška itd). Na kakovost lesa vplivajo izbira vrste lesa, vlažnost oglja, velikost delcev.«

Ogled oglarske koče in prikaz oglarjenja

Na domačiji Brinovec skrbijo tudi za izobraževanje vseh generacij, saj sprejemajo skupine, od najmlajših do upokojencev, ki jim z veseljem razložijo, kako nastane oglje. Poleg tega jim razkažejo oglarsko kočo, v kateri je prikazana zgodovina oglarjenja, v njej pa najdemo še orodje, ki ga potrebujejo pri tem.

Notranjost oglarske koče. FOTO: Marko Mesojedec

Obiskovalcem ponudijo tudi oglarsko malico. »Ljudje, ki pridejo k nam, si za malico lahko izberejo oglarski golaž, kuhan v kotlu nad ognjiščem, oglarske kruhke, joto ali narezek iz domačih dobrot. Pri vsem temu nikoli ne manjka domač oglarski kruh, ki je poseben po okusu in barvi, saj je v njemu mleto oglje,« razloži Tom. Mimo njihove domačije vodi tudi oglarska pot, ki na vsakoletni tradicionalni pohod privabi številne obiskovalce. Letošnji bo v soboto, 13. maja.

Najmlajši na obisku njihove domačije. FOTO: Arhiv domačije Brinovec

Oglarski kruh je črne barve. FOTO: Marko Mesojedec

Vsak izdelek je zgodba zase

Če boste obiskali domačijo Brinovec, boste Toma zelo verjetno našli v domači mizarski delavnici, kjer izdelujejo izdelke iz masivnega lesa, kot so leseni nadstreški, lope, vrtne in balkonske ograje, stopnice, visoke grede, v zadnjem času pa so vse bolj priljubljene lesene fasade. »Vsak izdelek, ki ga izdelamo, je unikat, zato se naročniku dodobra prilagodimo, tako da je izdelek najbolj primeren zanj,« pravi Tom, ki je po izobrazbi lesni tehnik.

Tom v domači mizarski delavnici. FOTO: Marko Mesojedec

Podpredsednik DPM Hribci, aktiven gasilec in športnik ter birmanski boter

Tom se zelo rad spominja izmenjave s podeželsko mladino, ko je obiskal Finsko, saj je bila to odlična priložnost za pridobivanje novih znanj in druženje z podobno mislečimi ljudmi. »Drug zelo prijeten dogodek pa so bile 36. državne kmečke igre lansko poletje v Goričah pri Kranju,« je povedal ob letošnji 30-letnici ZSPM, ki ji želi, da bi še naprej »dobro opravljala svoje delo na področju izmenjav, izobraževanja in zabave. Želim jim tudi veliko uspehov pri sooblikovanju vzdržne kmetijske politike za mlade na podeželju. S tem bodo imeli v časih, ki prihajajo, gotovo še veliko dela«, pravi mladi kmet, sicer tudi prostovoljni gasilec PGD Dole pri Litiji in član Športnega društva Dole ter birmanski boter.