Papež Benedikt XVI. je na včerajšnji splošni avdienci na Trgu svetega Petra poudaril, da je vse tisto, kar je stvarno razumsko, združljivo z vero, razodeto v svetih spisih. Med vero in znanostjo ni protislovja, je poudaril sveti oče, ki je včerajšnjo katehezo posvetil zavetniku naravoslovcev svetemu Albertu Velikemu.

Sveti Albert Veliki nas spominja, da sta znanost in vera v prijateljskem odnosu ter da znanstveniki lahko preko svoje poklicanosti k preučevanju narave potujejo po resnični in očarljivi poti k svetosti, je poudaril Benedikt XVI. Ta svetniški dominikanec svetu po papeževih besedah kaže, da vera ni nasprotnica razuma in da lahko na stvarstvo gledamo kot na knjigo, ki jo je napisal Bog, različne znanosti pa jo lahko berejo na svoje načine. Albertov študij Aristotela je pokazal na razlike med filozofijo in teologijo, hkrati pa je sveti Albert vztrajal pri tem, da se lahko obe znanosti medsebojno dopolnjujeta in nam s tem omogočata, da odkrijemo našo poklicanost k resnici in veselju. Ta poklicanost pa doseže svojo popolnost v večnem življenju, je dejal sveti oče.

Benedikt XVI. je včeraj tudi blagoslovil podobo zavetnice Čila, karmelske Matere Božje. Cerkev v Čilu bo namreč letos obhajala dvestoletnico obstoja in delovanja, omenjena podoba pa je papeževo darilo ob tem jubileju. Kip, ki je delo nekega ekvadorskega kiparja, bo skupaj z novo zavezo Svetega pisma, ki je čilski evangelij, romal po vseh čilskih škofijah.

Kot je v nadaljevanju kateheze pojasnil sveti oče, je ena od velikih zaslug svetega Alberta Velikega, ki se je ukvarjal z naravoslovjem, filozofijo in teologijo, ta, da je zelo zavzeto študiral Aristotela, pri tem pa je bil prepričan, da je vse, kar je razumsko, združljivo z vero. Sveti Albert Veliki je tako po papeževih besedah prispeval k razvoju nove samostojne veje filozofije, ki je sicer ločena od teologije, pa vendar z njo združena, toda le po enotnosti z resnico.

Dominikanec Albert je bi eden največjih znanstvenikov svojega časa, ki se je rodil v začetku 13. stoletja. V Kölnu je ustanovil vseučiteljišče, kjer je nekaj časa predaval, med njegovimi učenci pa je bil tudi Tomaž Akvinski. Albert je na znanstvenem področju zaslovel predvsem kot naravoslovec, odkril je Aristotelove modroslovne spise ter s tem obrnil tok filozofske in krščanske misli od simbolizma k stvarnosti, resničnosti čutnih stvari. Zaradi široke razgledanosti in zglednega življenja si je prislužil latinski vzdevek 'Magnus' (Veliki). Papež Pij XI. ga je leta 1931 razglasil za svetnika in cerkvenega učitelja, deset let kasneje pa ga je papež Pij XII. imenoval za zavetnika naravoslovnih znanosti.