Medaljo je papežu v Vatikanu izročila delegacija Nacionalnega ustavnega centra iz ZDA (National Constitutional Center), ameriške neprofitne ustanove, ki se posveča preučevanju ustave Združenih držav Amerike. Leon XIV. je udeležence slovesnosti na predvečer 250-letnice ameriške neodvisnosti – 4. julija v Združenih državah Amerike obhajajo dan neodvisnosti – nagovoril prek videopovezave, poročajo vatikanski mediji. Kot je dejal, je obletnica priložnost za premislek o temeljnih načelih ameriške države, predvsem o človekovem dostojanstvu, pravici do življenja, svobodi in enotnosti.

Leonu XIV. izročajo visoko odlikovanje. FOTO: Vatican Media

Naloga vsake države je …

V nagovoru je izpostavil, da smo vsi ljudje ustvarjeni enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami, med katerimi je na prvem mestu pravica do življenja. Človekovo dostojanstvo nam podarjeno že s samim obstojem in ne izvira iz države, zato je naloga vsake države, da ga odločno varuje. Brez življenja ni mogoče udejanjati drugih temeljnih pravic, kot sta svoboda in iskanje sreče, tako Leon XIV.

Vitalnost naroda je tesno povezana z vrednostjo, ki jo ta pripisuje vsakemu človeškemu življenju.

Ob tem je poudaril, da je vitalnost naroda tesno povezana z vrednostjo, ki jo ta pripisuje vsakemu človeškemu življenju. Spoštovanje življenja bi moralo po njegovem mnenju navdihovati tako posameznike kot zakonodajo, ki varuje človeka od spočetja do naravne smrti. Prav sposobnost družbe, da podpira, varuje in ceni življenja vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih, je po papeževih besedah merilo njene moralne veličine.

Ameriška delegacija v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Pomen verske svobode

Leon XIV. je velik del govora namenil razumevanju svobode. Opozoril je, da svoboda ni zgolj možnost ravnanja po lastnih željah, temveč sposobnost iskanja resnice in prizadevanja za dobro, tudi kadar to zahteva osebno žrtev. Prav hrepenenje po resnici, svobodi in smislu življenja človeka vodi k temeljnim vprašanjem o njegovem poslanstvu in o Bogu.

Papež je posebej izpostavil pomen verske svobode, ki posameznikom omogoča, da brez strahu in prisile ravnajo po svoji vesti ter javno izražajo svojo vero. Po njegovem prepričanju je prav ta svoboda pomembno prispevala k razvoju ameriškega izročila medverskega dialoga in sodelovanja pri iskanju skupnega dobrega. Cerkveni voditelj je izrazil željo, da bi javni prostor tudi v prihodnje zaznamovali spoštljiv dialog, zmernost ter prizadevanje za mir in spravo.

»Bog blagoslovi Ameriko!« FOTO: Vatican Media

Trajni ideali, ne kratkoročni politični cilji

V nadaljevanju je spomnil na zgodovinsko izkušnjo Združenih držav, ki so se odprle številnim valovom priseljencev in jim omogočile sodelovanje pri oblikovanju prihodnosti države. Izpostavil je tudi vlogo ZDA pri obrambi svobode med obema svetovnima vojnama ter poudaril, da se ideali svobode in pravičnosti uresničujejo postopoma in jih mora vsaka generacija na novo potrjevati.

Ob koncu je poudaril, da narod lahko uspeva le, če je povezan v trajnih idealih, ne pa v kratkoročnih političnih ciljih. Načela človekovega dostojanstva, enakosti in neodtujljivih pravic morajo po njegovih besedah ostati temelj narodne enotnosti in vodilo za prihodnost. Govor je sklenil z molitvijo za Združene države Amerike ter z željo, da bi ob jubileju znova potrdile svojo zavezanost miru, pravičnosti, velikodušnosti in svobodi. Dodal je, da je Bog vir resnične svobode in trajnega miru, nagovor pa zaključil z besedami, značilnimi za ameriški prostor: »Bog blagoslovi Ameriko!«