Ne vem, zakaj tednom po poroki rečemo medeni. Prvi meseci najinega skupnega življenja se mi niso zdeli nič kaj preveč sladki. Največji zalogaj je bilo vzpostavljanje gospodinjstva in usklajevanje navad, ki sva jih prinesla vsak iz svoje družine.

Ob spominih na prerekanja okoli »pravilno« zložene kuhinjske krpe se danes samo smejim, a preteči je moralo kar nekaj vode, da sem sprejela, da se perilo posuši tudi, če ne visi po barvni lestvici.

Podobno mi povedo tudi drugi pari, celo zakonski svetovalec, avtor svetovne uspešnice Pet jezikov ljubezni, Gary Chapman, se medenih tednov spominja po zapletanju v prepire, pol leta po poroki pa so ga že obhajale misli, da se je poročil z napačno osebo. A težava ni bila v ženi, temveč v tem, da se na zakon nista dobro pripravila.

Kot je zapisal, je prav ironično, kako vsem življenjskim področjem dajemo pomen izobraževanja, le zakonu ne. Večina parov – tudi midva – več časa posveti načrtovanju poroke, ki mine v nekaj urah, kot pa zakonu, za katerega ...