Da tudi v Sloveniji na tem področju ne zaostajamo, kažejo številni primeri dobrih praks s povezovanjem mlade in starejše generacije preko najrazličnejših projektov, od digitalnega izobraževanja pa vse do preživljanja prostega časa in pomoči najstarejšim preko prostovoljnih akcij, so prepričani na državnem uradu za mladino.

»Ob letošnjem prazniku mladih zato ponovno izražamo podporo mladim v njihovih prizadevanjih za vzpostavitev boljšega delovanja družbe ter ustvarjamo prostor za participacijo mladih pri soustvarjanju evropskih in lokalnih politik, s tem pa tudi njihova prizadevanja za medgeneracijsko solidarnost,« je izpostavila direktorica urada Dolores Kores.

Več mladih, več optimizma in več drznosti

Spomnila je na skoraj sto tisoč mladih, ki ob podpori urada opravljajo številna družbeno koristna dela, mnoga za in v medgeneracijskem sodelovanju. Zato je po njenem mnenju prav, da mladi dosežejo tudi večje udejstvovanje v procesih odločanja. »Prav sestava državnega zbora v tem mandatu v smislu mladih odločevalcev daje upanje za njihovo večjo participacijo. Več mladih, več optimizma in več drznosti,« je še dodala.

Medgeneracijska solidarnost

Bistvo medgeneracijske solidarnosti je, kot ugotavljajo v Mladinskem svetu Slovenije, zavedanje soodvisnosti generacij med seboj.

»Mladi smo odvisni od starejših, prav tako pa je starejša populacija odvisna od mlajše. Večkrat v življenju se odvisnosti obrnejo, takrat se moramo zavedati, da smo bili tudi mi nekoč pretežno odvisni od tiste generacije, ki je danes bolj odvisna od nas,« je povedal predsednik mladinskega sveta Miha Zupančič.

Naj odgovorni prisluhnejo mnenjem mladih

Varuh človekovih pravic Peter Svetina vse odgovorne v državi poziva, naj slišijo mnenja mladih in jim pomagajo pri soočanju z izzivi prihodnosti. Ob mednarodnem dnevu mladih je vnovič opozoril na nedopusten razmah prekarnih oblik dela med mladimi, na pomanjkanje postelj v študentskih domovih in na visoke najemnine zasebnih stanovanj. »Vse to ima izjemno negativen vpliv na kakovost življenja mladih in jim otežuje osamosvojitev,« je poudaril.

Mladi si želijo redne zaposlitve

V Sindikatu Mladi plus so ob letošnjem dnevu opozorili na brezposelnost mladih. Želijo, naj že dalj trajajoče kritično stanje upošteva tudi vlada, katere dolžnost je odpravljati nepravilnosti na trgu dela in predvsem s pametno zaposlitveno politiko omogočati mladim prehod v odraslo dobo.

Po izračunih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v Sloveniji registriranih 9474 brezposelnih mladih oseb, kar je za 3436 oseb oziroma 26,6 odstotka manj kot junija 2021. Mladi tako predstavljajo 17,6-odstotni delež med vsemi brezposelnimi.

Nevidna brezposelnost

V Sloveniji ima le dobra tretjina mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso v procesu izobraževanja ali usposabljanja, stabilno zaposlitev. Vsi drugi so bodisi brezposelni bodisi opravljajo delo prek manj stabilnih oblik dela.

Z e-Študentskega servisa pa so sporočili, da se 64 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo.

Uradni podatki o brezposelnosti mladih ne sledijo dejanskemu stanju, o katerem poročajo mladi sami, opozarjajo v sindikatu. Zato ob mednarodnem dnevu mladih odgovorne pozivajo, naj mladim prisluhnejo.